Težave z nutrijami se nadaljujejo

V Sloveniji je problematika sobivanja človeka z nutrijami pogosto plod javnih razprav. Med drugim se pojavljajo prevpraševanja njihove vloge kot invazivne vrste nasproti drugim živalim in okolju, v katerem živijo. Po evropski uredbi število nutrij povsod zamejujejo, s tem pa naj bi omejili tudi škodo, ki jo povzročijo. Lovska društva se nadzora števila osebkov lotevajo z odstrelom ali s pomočjo pasti dvigalk, čemur je civilna družba v preteklosti že nasprotovala s podpisovanjem peticij. Nutrije so v Sloveniji sicer prisotne v Istri, na porečju Ljubljanice, Save (v okolici Ljubljane), Savinje, Mure in lokalno ob nekaterih manjših vodotokih.

Na koprskem so se ti glodavci intenzivneje razširili v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je v Rižani »Pri Bobrih« zaprla farma, ki se je ukvarjala z vzrejo nutrij, ljudsko večkrat zmotno imenovanih bobri. Ob zaprtju slednje je večina omenjenih živali končala v naravi in se postopoma razselila po širši regiji.

Lovska družina Koper je skladno z načrti lovišča Koper v lanskem letu uplenila 16 primerkov te vrste lovne divjadi, kamor jo v Sloveniji uvrščajo. »V naši lovski družini ne beležimo prekomerne škode na poljščinah, čeprav jo ta vrsta povzroča predvsem v predelih ankaranske Bonifike in vanganelske doline, ki je značilno kmetijsko intenzivna.« Kot izključno rastlinojeda žival povzroča škodo zlasti v zelenjadarstvu in poljedelstvu. Večjo težavo kot škodo na samih poljščinah povzroča pri izdelovanju rovov na nabrežjih rek in kanalov. Ti povzročajo intenzivno erozijo rečnih in kanalnih bregov, ki so bili na istrskem območju izdelani predvsem umetno, z namenom melioracije površin za potrebe kmetijstva.

Kolikšno število nutrij bodo odstrelili v novem lovnem letu, je določeno z načrti lovsko upravljavskega območja, ki jih pripravi Zavod za gozdove Republike Slovenije. V letu 2024 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ni izdalo novega dovoljenja za odlov nutrij z živolovnimi pastmi. Cilj upravljanja nutrij, skladno z evropsko uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah, ostaja njihova popolna iztrebitev oziroma preprečevanje naraščanja populacije. Trenutno je edini ukrep za dosego tega cilja odstrel. Upravljavci lovišč so to primorani storiti, saj so v primeru neupoštevanja v prekršku. »Uplenjene nutrije je ob ustreznih postopkih možno uporabiti za prehrano ljudi in domačih živali, v nasprotnem primeru gredo trupla živali v sežig,« so zapisali na prej omenjenem zavodu.

Za nutrije je značilna velika reprodukcijska sposobnost, v slovenski Istri pa niso izpostavljene naravnim sovražnikom in plenilcem. Same so velik naravni sovražnik avtohtone pižmovke, ki vztrajno izginja. Največji problem te tujerodne vrste predstavljajo kolonije, ki živijo na obvodju urbanih naselij ter na vseh večjih mokriščih – v Škocjanskem zatoku, strunjanskih in sečoveljskih solinah, ob večjih vodotokih in njihovih izlivih v morje – v Dragonji, Strunjanskem potoku, Badaševici, Rižani ter v mestnem delu in okolici Kopra (Šalara, Olmo, Rekreacijski center Bonifika). Prav zaradi take razširjenosti je po besedah koprske lovske družine priljubljenost nutrij vse manjša. Nutrija ima lahko, ko številčnost njene populacije preseže okoljsko zmogljivost, zaradi načina prehranjevanja velik vpliv na spremembo lokalne flore. Upade lahko biotska pestrost in spremeni se lahko struktura mokrišč. S prehranjevanjem in ustvarjanjem motenj v trstičju ima lahko posreden vpliv tudi na ptice, vezane na specifičen habitat.

Število nutrij se med leti spreminja, vendar drastičnega širjenja po številu ali po prostoru v slovenski Istri še ne zaznavajo. Povsem verjetno pa je, da bodo nutrije tudi zaradi zanje vse bolj ugodnih klimatskih sprememb in z njimi povezanim povišanjem povprečne temperature zraka sčasoma poselile vse zanje ugodne vodotoke. Večje kolonije teh živali lahko povzročijo velike škode na kmetijskih pridelkih (vrtnine) in v obvodnem svetu (zaradi spodkopavanja brežin in drugih hidrotehničnih objektov), pri proženju erozijskih procesov ter tudi pri prenosu zajedavcev na rejne živali. Zaenkrat koprska lovska družina nima podatkov, da bi ta vrsta divjadi kogarkoli ogrožala. Lovna doba nutrij pa je po slovenski zakonodaji, ki jo narekujejo evropske smernice, skozi vse leto.

Kmetje v splošnem pozdravljajo izlov nutrij, tako kot tudi naravovarstveniki, ki zadnja leta intenzivno opozarjajo na problematiko te invazivne tujerodne vrste in na njen negativen vpliv na ekosistem. Vsekakor se bo Slovenija še naprej ravnala po evropskih uredbah, ki stremijo k preprečevanju naraščanja populacije nutrij na krajih, kjer se pojavljajo že dlje časa, na novo naseljenih krajih pa zahteva popoln odvzem teh glodavcev. Prav zato so na Zavodu za gozdove Evropski komisiji dolžni periodično sporočati o stanju živali v Sloveniji.

Andraž Velkavrh