Pomoč starejšim z nizko pokojnino: morda lahko dobite še do 238,49 € mesečno

Pomoč starejšim z nizko pokojnino je v letu 2026 pomembnejša kot kadarkoli prej, saj številni upokojenci ob rasti življenjskih stroškov težko pokrijejo najemnino, ogrevanje, hrano, zdravila in druge vsakodnevne izdatke. Ob nizki pokojnini pa ni nujno, da je edini prihodek prav pokojnina. Sistem socialnega varstva omogoča več različnih oblik pomoči, od varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči do subvencije najemnine, kritja zdravstvenih prispevkov, oprostitve določenih stroškov in posebnih dodatkov za upokojence.

Kdo lahko uveljavlja pomoč starejšim z nizko pokojnino

Pri presoji upravičenosti ni pomembna samo višina pokojnine. Center za socialno delo pri posameznih pravicah preverja tudi druge prihodke, število članov gospodinjstva, prihranke, premoženje in druge okoliščine. Zato dve osebi z enako pokojnino nista nujno upravičeni do enake pomoči.

Pomoč starejšim z nizko pokojnino je zato smiselno preveriti tudi takrat, ko posameznik meni, da je njegova pokojnina morda nekoliko previsoka za socialno pomoč. Pri nekaterih pravicah so meje višje kot pri denarni socialni pomoči, pri drugih pa se upoštevajo še stroški bivanja ali posebne življenjske okoliščine.

Pri nizki pokojnini lahko že vsak večji mesečni strošek predstavlja veliko obremenitev.

Varstveni dodatek je ena najpomembnejših pravic

Za veliko starejših z nizkimi prihodki je najpomembnejša pravica varstveni dodatek. Namenjen je kritju življenjskih stroškov, ki nastajajo v daljšem obdobju, na primer vzdrževanju stanovanja ali zamenjavi trajnih potrošnih dobrin. Ne gre torej za dodatek k pokojnini v klasičnem smislu, ampak za socialnovarstveno pravico.

Od leta 2026 velja pomembna novost. Prvo vlogo je še vedno treba vložiti, poznejše podaljševanje pravice pa ob izpolnjevanju pogojev praviloma poteka po uradni dolžnosti. To pomeni manj administracije za starejše, ki so do dodatka že upravičeni.

Po uskladitvi v letu 2026 znaša cenzus za samsko osebo 745,92 evra, najvišji varstveni dodatek za samsko osebo, ki živi sama, pa 238,49 evra. Končni znesek je odvisen od dohodkov in drugih okoliščin posameznika.

Ali lahko varstveni dodatek dobi upokojenec

Da. Do varstvenega dodatka so lahko pod pogoji upravičeni tudi prejemniki starostne, predčasne, invalidske ali vdovske pokojnine, če niso delovno aktivni oziroma zaposleni. To je pomembno, saj se še vedno pogosto pojavlja zmotno prepričanje, da je varstveni dodatek namenjen samo ljudem brez pokojnine.

Pri ugotavljanju pravice se poleg dohodkov upoštevajo tudi družinski člani, prihranki, morebitna zagotovljena oskrba in druge okoliščine. Zato ni mogoče zgolj na podlagi zneska pokojnine zanesljivo povedati, ali bo nekdo pomoč dobil.

Za večino socialnih pravic je prvi naslov pristojni center za socialno delo.

Kaj pa lastništvo hiše ali stanovanja

Lastništvo nepremičnine samo po sebi še ne pomeni avtomatične izgube pravice. Pomembna pa je vrednost premoženja in način njegove uporabe. Pri stanovanjih ali hišah, v katerih oseba dejansko živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, obstajajo posebna pravila.

Pri nepremičnini, vredni več kot 120.000 evrov, se lahko ob določenih pogojih zahteva zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. To pride v poštev zlasti pri dolgotrajnejšem prejemanju varstvenega dodatka in ob presoji centra za socialno delo. Zato je pri lastnikih nepremičnin smiselno pred vložitvijo vloge preveriti konkretne posledice.

Denarna socialna pomoč tudi za nekatere upokojence

Pomoč starejšim z nizko pokojnino lahko vključuje tudi denarno socialno pomoč. Ta je namenjena zagotavljanju minimalnih življenjskih potreb, kadar dohodek ne dosega zakonsko določene meje in so izpolnjeni tudi drugi pogoji.

Osnovni znesek minimalnega dohodka od leta 2026 znaša 507,43 evra. To je izhodiščni znesek za samsko odraslo osebo, vendar končna odločitev ni odvisna samo od mesečne pokojnine. Upoštevajo se materialni položaj, premoženje, prihranki in sestava gospodinjstva.

Če ima starejša oseba zelo nizko pokojnino, je zato smiselno na centru za socialno delo preveriti tudi to pravico. Vlogo za varstveni dodatek je mogoče vložiti tako, da se hkrati uveljavlja tudi denarna socialna pomoč.

Visoki stroški hrane so za starejše z nizkimi prihodki lahko pomemben del mesečnih izdatkov.

Izredna denarna socialna pomoč pri nenadnih stroških

Posebej pomembna je izredna denarna socialna pomoč. Namenjena je primerom, ko se posameznik znajde pred izrednim stroškom, ki ga z lastnim dohodkom ne more pokriti. Pri starejših so to lahko nepričakovani stroški ogrevanja, nujno popravilo osnovne opreme, večji račun ali druga izredna življenjska situacija.

Takšna pomoč ni avtomatična in je treba pojasniti namen, za katerega se sredstva potrebujejo. Center za socialno delo nato presodi upravičenost glede na okoliščine posameznega primera. Za starejše z zelo nizko pokojnino je lahko prav ta možnost ključna, ko se pojavi strošek, ki presega njihove mesečne zmožnosti. Prav zato je pomoč starejšim z nizko pokojnino pomembna tudi ob nepričakovanih stroških, ki jih z rednimi mesečnimi prihodki ni mogoče pokriti.

Letni dodatek je pri nizkih pokojninah višji

Upokojenci imajo v letu 2026 pravico tudi do letnega dodatka. Njegova višina je vezana na višino pokojnine, zato največ prejmejo prejemniki najnižjih pokojnin.

Pri pokojnini do 710 evrov znaša letni dodatek 470 evrov. Pri pokojnini od 710,01 do 850 evrov znaša 330 evrov, od 850,01 do 1.010 evrov 270 evrov, od 1.010,01 do 1.210 evrov 220 evrov, pri pokojninah nad 1.210 evrov pa 160 evrov. Večini upravičencev je bil dodatek za leto 2026 izplačan skupaj z junijsko pokojnino.

Za prejemnike tujih pokojnin in sorazmernih pokojnin veljajo posebna pravila, zato je pri teh primerih pomembno preveriti izračun pri ZPIZ.

Zdravila in drugi zdravstveni stroški lahko dodatno obremenijo starejše z nizko pokojnino.

Zimski dodatek v letu 2026 znaša 170 evrov

Pomoč starejšim z nizko pokojnino je leta 2026 razširjena tudi z zimskim dodatkom. Do njega so upravičeni prejemniki pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so v istem letu upravičeni do letnega dodatka.

Zimski dodatek za leto 2026 znaša 170 evrov. Izplačan bo skupaj s pokojnino za november 2026. Pomembno je tudi, da se ta dodatek ne šteje v dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, zato zaradi njegovega prejema upravičenec ne izgubi varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči.

Subvencija najemnine lahko močno zniža mesečne stroške

Starejši, ki živijo v najemnem stanovanju, naj preverijo tudi možnost subvencije najemnine. Pravica ni namenjena samo družinam ali brezposelnim, ampak jo lahko ob izpolnjevanju pogojev uveljavlja tudi upokojenec.

Subvencija se določi glede na dohodek in priznano najemnino ter lahko doseže največ 85 odstotkov priznane neprofitne oziroma priznane prosto oblikovane najemnine. Pravica se praviloma prizna za eno leto, pri krajši najemni pogodbi pa največ do njenega izteka.

Ker je najemnina za veliko starejših največji mesečni strošek, je to ena od pravic, ki jo je posebej vredno preveriti.

Pri uveljavljanju pomoči je pomembno zbrati podatke o prihodkih, premoženju in drugih okoliščinah.

Država lahko krije tudi zdravstvene prispevke

Pri materialno ogroženih osebah lahko država pod določenimi pogoji krije prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje in obvezni zdravstveni prispevek. Pravico lahko uveljavljajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč, ter v določenih primerih prejemniki varstvenega dodatka in njihovi partnerji.

O teh pravicah odloča center za socialno delo. Za starejšo osebo z nizkimi prihodki to lahko pomeni pomembno mesečno razbremenitev, zato je smiselno, da ob vlogi za varstveni dodatek ali drugo socialno pravico preveri tudi zdravstvene prispevke.

Pomoč pri stroških doma za starejše in dolgotrajni oskrbi

Če starejša oseba potrebuje institucionalno oskrbo, nizka pokojnina ne pomeni nujno, da mora sama pokriti celoten strošek. V sistemu dolgotrajne oskrbe stanovalec plačuje nastanitev in prehrano, medtem ko se storitve dolgotrajne oskrbe krijejo iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Če uporabnik stroška standardne nastanitve in prehrane ne zmore plačevati, lahko center za socialno delo na podlagi njegovega materialnega položaja odloči o delni ali celotni oprostitvi. To je pomembna oblika pomoči starejšim z nizko pokojnino, zlasti ko domače okolje ne omogoča več varnega bivanja.

Stroški ogrevanja so lahko posebej velika obremenitev za starejše z nizkimi prihodki.

Dodatek za pomoč in postrežbo

Starejši, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo pomoč druge osebe pri osnovnih življenjskih opravilih, lahko preverijo tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Ta pravica ni vezana samo na nizko pokojnino, temveč predvsem na dejansko potrebo po pomoči.

Zahtevo se vloži pri ZPIZ, o upravičenosti pa se odloča na podlagi zakonskih pogojev in zdravstvenega stanja. Pri osebi, ki že težko sama skrbi za prehranjevanje, gibanje, osebno higieno ali druga osnovna opravila, je zato smiselno preveriti tudi to možnost.

Zakaj veliko starejših pomoči sploh ne uveljavlja

Velik problem ni samo nizka pokojnina, ampak tudi nepoznavanje pravic. Nekateri starejši menijo, da do pomoči niso upravičeni, ker imajo stanovanje. Drugi se bojijo vpliva na dedovanje, tretji pa ne želijo prositi za socialno pomoč, ker jo razumejo kot nekaj sramotnega.

Takšno razmišljanje lahko pomeni, da človek več let živi z manj sredstvi, kot bi jih glede na zakon lahko prejemal. Pri vsaki pravici so pogoji drugačni, zato splošne trditve, da nekdo zaradi stanovanja, nekaj prihrankov ali določene višine pokojnine zagotovo ni upravičen, pogosto niso dovolj natančne.

Svojci lahko starejšim pomagajo pri zbiranju dokumentacije in izpolnjevanju vlog.

Kam po pomoč in kako začeti

Za večino socialnih pravic je prva prava pot pristojni center za socialno delo. Tam je mogoče preveriti varstveni dodatek, denarno socialno pomoč, izredno denarno pomoč, subvencijo najemnine ter nekatere pravice v zvezi z zdravstvenimi prispevki in stroški oskrbe.

Pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot so letni dodatek, zimski dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo, je pristojen ZPIZ. Če starejša oseba postopkov ne zmore urejati sama, ji lahko pri zbiranju dokumentacije in izpolnjevanju vlog pomaga svojec.

Pred oddajo vloge je koristno pripraviti zadnje odločbe o pokojnini, podatke o drugih prihodkih, bančne izpiske, podatke o premoženju in najemno pogodbo, kadar se uveljavlja subvencija najemnine. Tako lahko center za socialno delo hitreje preveri dejansko stanje in vlagatelju pojasni, katere pravice je smiselno uveljavljati hkrati brez nepotrebnega dodatnega urejanja.

Različne socialne pravice lahko starejšim pomagajo do bolj varnega in dostojnega življenja.

Pomoč starejšim z nizko pokojnino je vredno preveriti

Pomoč starejšim z nizko pokojnino ni ena sama pravica, ampak kombinacija različnih možnosti. Nekdo je lahko upravičen do varstvenega dodatka, drugi do subvencije najemnine, tretji do oprostitve dela stroškov oskrbe, pri nekaterih pa se lahko več pravic tudi dopolnjuje. Dobro je vedeti, da pomoč starejšim z nizko pokojnino ni omejena le na denarne prejemke, saj lahko pomembno razbremenitev pomenijo tudi subvencije in oprostitve.

Največja napaka je, da starejša oseba zaradi domnev ali informacij iz preteklosti sploh ne preveri svojega položaja. Pravila in zneski se spreminjajo, v letu 2026 pa je bilo uvedenih oziroma posodobljenih več pomembnih rešitev. Zato je pri nizki pokojnini smiselno preveriti vse možnosti, ki lahko mesečni proračun razbremenijo in starejšemu omogočijo varnejše ter dostojnejše življenje.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Gov.si

<p>The post Pomoč starejšim z nizko pokojnino: morda lahko dobite še do 238,49 € mesečno first appeared on NaDlani.si.</p>