Polona Baumgartner in Mirjana Šrot. Baletni tandem, ki dosega izjemne rezultate!

2 hours ago 27

ARTICLE AD

Ko se združita učenec in učitelj, talent in znane, potem nastane uspešno aprtnerstvo. Eno takšnih je Mirjana Šrot, pedagoginja, ki uspešno deluje z balerino Polono Baumgartner.

Draga Polona, draga Mirjana, pozdravljeni na Paradinem portalu in iskrene čestitke za izjemne uspehe na baletnih tekmovanjih v letošnjem letu. Dajta nam kar za začetek napisati koliko tekmovanj je za vama in kako sta se sploh odlločili prav za ta tekmovanja, kakšna je mogoče razlika med njimi oz. v čem so posebna?
Polona: Lepo pozdravljeni in hvala za čestitke. Za nama je kar nekaj tekmovanj, Samba Ptuj, Rolly Dance Maribor, Libero Dance Fest Portorož, Tutu Lendava, EBGP Vienna, Budapest Ballet Grand Prix 2025 in YGP Barcelona. Za udeležbo na tekmovanjih v Sloveniji sem se odločila predvsem zaradi pridobitve novih izkušenj. Nastopanje v tujini pa te postavi v drugačno okolje, kar krepi plesalčevo samozavest in profesionalnost. Tekmovati s plesalci iz vsega sveta me motivira in mi pomaga realno oceniti moj nivo plesa širom Slovenije. Žirije pogosto sestavljajo priznani pedagogi in umetniki in njihove povratne informacije so zelo dragocene. Spoznala sem razne plesalce, učitelje in koreografe. Potovanje in soočanje s pritiskom mi predstavlja novo izkušnjo, ki je dobrodošla za mojo nadaljnjo pot. YGP tekmovanje mi je bila čudovita izkušnja. Tudi nivo tekmovanja je višji, zahtevnejši.
Mirjana: Barbra, najlepša hvala za čestitke in povabilo k intervjuju. Lani sva se udeležili dveh večjih mednarodnih tekmovanj. Na Youth Grand Prix (YAGP) v Barceloni je Polona dosegla izjemen rezultat in se uvrstila med Top 12 najboljših tekmovalk. V finalu je prejela 93,74 točke. Zaradi administrativne napake smo naknadno prejeli elektronsko sporočilo z rezultati tretjeuvrščene tekmovalke, ki je prejela 94,125 točk, kar pomeni, da je bila razlika med njima zgolj 0,38 točke. Po tem lahko sklepamo, da je bila Polona zelo blizu samemu vrhu in se je uvrstila tik pod stopničkami. Poleg odlične uvrstitve je YGP prinesel tudi konkretne priložnosti za nadaljnje izobraževanje. Ker komisijo sestavljajo direktorji prestižnih baletnih šol, ki aktivno iščejo mlade talente in podeljujejo štipendije, je Polona prejela: dve kratki štipendiji za Oslo National Academy of the Arts in Palucca University for Dance Dresden, ter dve šolnini za YGP Dance Lab in Summer Intensive Finskega nacionalnega baleta in še dve štipendiji za poletni seminar Valencia Endanza in za John Cranko School. Pomembno je poudariti tudi razliko v starostnih kategorijah – na YGP je kategorija Junior razdeljena na starost od 12 do 14 let. Na Budapest Ballet Grand Prix (BBGP) pa se je Polona uspešno prebila v polfinale. Kategorija Junior v Budimpešti zajema starost od 14 do 17 let, kar pomeni, da je Polona – ki je komaj dopolnila 14 let – tekmovala z bistveno starejšimi plesalkami. Razlika teh dveh tekmovanj z drugimi do sedaj je, da nismo prejeli dejanske uvrstitve, na YGP smo prejeli ocene in zelo zaželene komentarje komisije na BBGP pa ničesar od tega, kar se mi zdi zelo čudno, saj se sprašujem ali se na ta način dopušča manevrski prostor? Vsaka od teh izkušenj je bila na svoj način dragocena in predstavlja pomemben korak na Polonini baletni poti – tako z vidika umetniškega razvoja kot tudi pridobivanja samozavesti in mednarodnih izkušenj. Odločitev za posamezna tekmovanja je bila precej premišljena deloma pa tudi časovno pogojena. Za YGP sva se odločili nekoliko pozneje, ko sva že vedeli, da se zaradi uvrstitve v polfinale v Budimpešti ne bova mogli udeležiti tekmovanja YGP v Italiji, ki nam bi bil bližji, zato sva se nato usmerili v Barcelono. Seveda pa imajo pri takšnih odločitvah pomembno vlogo tudi stroški in logistika.

Polona, kaj vse si na njih dosegla in katero od njih je bilo mogoče najbolj zahtevno in zate največji izziv in seveda zakaj?
Polona: Osvojila sem: uvrstitev med top 12 na YGP Barcelona Spain 2025 v kategoriji Junior Women, uvrstitev v polfinale Budapest Ballet Grand Prix 2025. 1. mesto na mednarodnem tekmovanju TUTU Grand Prix (Lendava, 2025) – solo, skupina in moderni ples (lastna koreografija), 9. mesto na European Ballet Grand Prix 2025 (Dunaj, 2025) – solo, 1. mesto Europe Art Olympiad (Ljubljana, 2025) – solo, skupina in moderni ples (lastna koreografija), 3. mesto na Rolly Dance Open (Maribor, 2025) – solo, 1. mesto skupina, 1. mesto na Libero Dance Open (Portorož, 2025) – solo in 1. mesto na Samba Dance Open (Ptuj, 2025) – solo in skupina. Največji izziv mi je bil YGP v Barceloni, ker je to moje največje tekmovanje, katerega sem se udeležila. Moj prvi tekmovalni dan je bil zelo naporen, saj sem zgodaj zjutraj začela z 2 urnim treningom, nato nadaljevala s tekmovanjem z moderno točko. Pozno zvečer pa dan zaključila s tekmovanjem dveh variacij. Kljub močni konkurenci in edini predstavnici Slovenje mi je uspelo se uvrstiti med Top 12. Zelo sem bila vesela in srečna.

Sta srečali na njih tudi kaj slovenskih plesalcev in plesalk?
Polona: V Budimpešti sem srečala Brino Gerebic, s katero sva se zelo razveselili druga druge, saj se že lep čas nisva videli. In lažje je tekmovati, če nekoga poznaš in se v odmorih tudi podružiš.
Mirjana: Da, tudi slovenskega pridiha ni manjkalo. Na Budapest Ballet Grand Prix se je tekmovanja udeležila tudi Brina Gerebic, tako da smo tam imeli priložnost srečati še eno slovensko predstavnico. V Barceloni pa je bila Polona edina predstavnica Slovenije, kar je bilo hkrati velika čast. Zavedanje, da zastopaš svojo državo na tako velikem mednarodnem tekmovanju, da nastopu poseben pomen in dodatno motivacijo.

Mirjana, da je Polona tako uspešna je seveda tudi tvoja zasluga. Bi napisala, da je vajina simbioza tista, ki obrodi sadove. Kako pomembno je, da se pedagog&učenec odlično razumeta?
Mirjana: Zagotovo je zelo pomembno, da se pedagog in učenec dobro razumeta. Med njima mora obstajati zaupanje – učenec mora verjeti učitelju, sprejemati korekcije in jih tudi dosledno popravljati, saj je tako napredek hitrejši in učinkovitejši.
Hkrati pa mora biti učitelj tudi dober psiholog, znati prisluhniti, motivirati in prepoznati trenutke, ko učenec potrebuje spodbudo ali drugačen pristop. Vsak otrok oziroma učenec je individuum in ni recepta po katerem bi lahko delal z vsemi enako. Brez sodelovanja in odprtosti učenca je zelo težko delati. Ko se vzpostavi prava simbioza, kot jo imava midve, pa se to pokaže tudi v rezultatih.

Kaj pa meniš je največja gonilna sila pri Poloni?
Mirjana: Mislim, da je Polonina največja gonilna sila njena iskrena ljubezen do plesa.
To notranjo motivacijo in strast do plesa dopolnjuje tudi izjemna podpora staršev, družine in prijateljev. Prav ta kombinacija – lastna predanost in močno podporno okolje – ji daje moč, da vztraja tudi takrat, ko je najtežje, in predstavlja pomemben recept za njen uspeh.

Včasih slišim, da so baletna tekmovanja že malo passé, a glede na število udeleženih se te misli zlahka ovržejo. Kaj prinašajo tekmovanja in zakaj so potrebna?
Polona: Tekmovanja mi prinašajo vpogled v raven znanja v primerjavi z drugimi plesalci iste starosti, učim se obvladovati tremo in pritisk na odru. Pomagajo prepoznati moj potencial in pokažejo, kje je še potrebno delati. Učim se sprejemati uspehe in razočaranja, kar je pomembno za umetniško pot in življenje.
Mirjana: Odkrito povedano nikoli nisem bila največji ljubitelj baletnih tekmovanj. Vedno sem jih dojemala predvsem kot priložnost za dodatno delo in osebno rast. Ko sem bila na Dunaju, sem se na primer tekmovanj udeležila samo zato, ker je bila to edina možnost, da sem lahko delala z odličnim profesorjem J. Tappendorffom. Iz tega vidika sem tekmovanja vedno razumela kot prostor učenja, raziskovanja in napredka. Če danes pogledamo, v 21. stoletju, vidimo, kako zelo je tehnika napredovala in kako zgodaj so mladi plesalci že zreli – tako gibalno kot miselno. V takšnem tempu razvoja je tekmovanje pogosto eden redkih načinov, da ima učenec jasen cilj, dodatno motivacijo in fokus za poglobljeno delo. Nastopanje v tujini pa plesalca postavi v povsem drugačno okolje, kar močno krepi samozavest in profesionalnost. Tekmovanje s plesalci z vsega sveta je izjemno motivacijsko in omogoča realen vpogled v lastno raven plesa. Žirije pogosto sestavljajo priznani pedagogi in umetniki, njihove povratne informacije pa so zelo dragocene tako za učenca kot pedagoga. Poleg tega se ob takšnih priložnostih spletajo pomembna poznanstva z drugimi plesalci, pedagogi in koreografi. Tekmovanja so pomembna tudi zaradi odra. Mladi plesalci se morajo z njim srečati dovolj zgodaj, da izgubijo strah in se naučijo prilagajati različnim situacijam – majhnim in velikim odrom, različnim tehničnim pogojem, tudi posebnim odrom, kot je bil v Barceloni, kjer je imel oder naklon. Vse te izkušnje omogočajo, da plesalec sčasoma stopi na oder bolj samozavestno, pleše mirneje in lahko resnično uživa v predajanju tistega, kar nosi v sebi in želi deliti z gledalci.

Polona, kaj imaš najraje na tekmovanjih in česa sploh ne?
Polona: Na tekmovanjih mi je všeč, da spoznam druge tekmovalce, žirante, učitelje. Da se udeležim treningov priznanih pedagogov in osvojim nova znanja.

Leto sta končali s tekmovanji in ga bosta nekako tudi začeli saj vaju čaka konec januarja Baltek v Lendavi?
Polona: Res je. Že januarja pa greva na Baltek. Še prej se bom udeležila tekmovanja Kontempo v Lendavi z mentorico Ano Germ iz Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.
Mirjana: Res je, leto 2025 sva s tekmovanji zaključili. Po Balteku se bomo podali še na Dunaj, kamor bomo odpotovali tudi s skupino. Veselim se novih izkušenj, dela in izzivov, ki prihajajo v letu 2026.

Polona, kje pa vidiš svojo prihodnost? Bo prišel čas, ko boš doletela iz baletnega gnezda in razširila krila – kam?
Polona: Res je, osnovnošolsko izobraževanje to leto končujem. Želim si nadaljevati z baletom, kam me bo vodila pot pa bomo še videli.

Mirjana, je biti danes pedagog res poseben izziv? Nekateri pedagogi pravijo, da učenci niso več pripravljeni ogromno časa pustiti v baletni dvorani, vse bi želeli na Hitro, a žal pri vas je uspeh – ples na dolge proge. Kako se ti soočaš z današnjo generacijo in tempom v katerem ustvarjaš?
Mirjana: Biti pedagog danes je zagotovo poseben izziv. Kot sem že omenila, pedagog ni samo učitelj –je tudi psiholog, motivator, organizator in sogovornik staršem. Učitelj mora biti pravzaprav celoten paket, kar v današnjem hitrem tempu ni vedno lahko. Tempo življenja in ustvarjanja je vedno hitrejši, nastopov in tekmovanj je vse več, včasih se zdi, da ne veš več, kdaj in kako vse to umestiti v urnik. Včasih se pošalim, da sem že pravi čarovnik. Kar se tiče današnje generacije, mislim, da ni mogoče vse metati v isti koš. Otroci oz. učenci se zelo razlikujejo. Nekateri so pripravljeni ogromno časa preživeti v baletni dvorani, drugi manj – to je lahko povezano s fokusom, delovnimi navadami, včasih celo bolj kot s samim talentom. Balet pa je umetnost in poklic na dolge proge, kjer bližnjic preprosto ni in samo čas in trdo delo prineseta rezultate. Bolj kot to me skrbi dejstvo, da se od plesalcev zahteva vedno več, javni razširjen izobraževalni program kateremu tudi sama sledim pa ostaja praktično nespremenjen. Program, ima še vedno enako število ur kot pred tridesetimi leti. Če pogledamo prvi in drugi razred baleta, kjer se postavljajo temelji, imajo otroci le dvakrat tedensko po 60 minut pouka, v tujine ne da imajo vsak dan klasični balet, učenci imajo še posebej ure repertoarja, modernih plesov, karakternih plesov, pilatesa itd. Hvaležna sem, da delujem v zasebni šoli (lastni Baletni šoli Balans in Plesni šoli Zapleši si), kjer imam odprte roke in lahko ure prilagajam, dodajam ter delam individualno. Le tako lahko sledim tempu časa in dejanskim potrebam mladih plesalcev.

Mirjana, seveda te vsi poznamo tudi kot baletno plesalko članico mariborskega baleta. Kako s tega vidika vplivaš na Polonin razvoj?
Mirjana: Moje plesne izkušnje zagotovo vplivajo na Polonin razvoj, predvsem v smislu razumevanja odra, discipline in odnosa do poklica. Kot baletna plesalka mariborskega baleta ji lahko predam izkušnje iz prakse – ne samo tehnične, ampak tudi tiste, ki so povezane z delom v ansamblu, odgovornostjo, vztrajnostjo in spoštovanjem do poklica. Pomembno se mi zdi, da ji lahko približam realno sliko baletnega sveta – z vsemi lepimi, pa tudi zahtevnimi platmi. S tem ji pomagam, da se razvija ne le kot plesalka, temveč tudi kot osebnost, ki razume, kaj pomeni stati na odru in živeti z umetnostjo.

In, ker smo zaplesali v novo leto pa vaju prosim še za novoletno čestitko oz. kakšne so želje za 2026?
Polona: Želje za 2026 so predvsem zdravje, leto brez poškodb in veliko plesnih užitkov na malih in velikih odri

Read Entire Article