Poglejte, kaj vse ste v Golobovem mandatu izgubili

Gibanje Svoboda se na svojem profilu širokousti kaj vse smo državljani v času mandata pridobili, češ koliko bolje živimo danes kot pred štirimi leti. Gre za pravo grotesko. Danes je tudi t. i. “ulici” jasno, da živimo iz dneva v dan slabše. Na kak način Slovenci živimo slabše kot leta 2022, ko je Janševa vlada veljala za enega evropskih šampionov na področju ekonomije v času pandemije kovida?

Ves mandat Golobove vlade je imela Slovenija nadpovprečno inflacijo. Ukrepom proti draginji so bili usmerjeni predvsem v redistribucijo davkoplačevalskega denarja in so cene hrane, energentov in storitev občutno zvišale, kar je zmanjšalo kupno moč gospodinjstev. Slovenija je po inflaciji živil celo najvišja v celotnem evropskem prostoru, z izjemo Turčije.

Preberite tudi: [Video] Golobu propadla ideja o 30 tisoč stanovanjih

Višji življenjski stroški in inflacija

Inflacija cen hrane se je oktobra 2025 upočasnila v več kot polovici držav OECD, Slovenija pa poleg Turčije negativno izstopa z eksplozivno rastjo cen živil – inflacija na tem za srednji in nižji sloj najbolj občutljivem segmentu dobrin – je v tem času beležila neverjetnih 6,8 odstotno inflacijo. Spomnimo, da inflaciji pravijo tudi “davek na revne”, saj ravno na njih ta najbolj vpliva, ker je njihov družinski proračun običajno do konca meseca že brez inflacije maksimalno obremenjen, za razliko od bogatejših, ki imajo rezerve. To še posebej velja za osnovna živila.

Če primerjamo z inflacijo hrane v sosednji Italiji, ki je znašala 2,5 odstotka, postaja jasno, zakaj so trgovine v slovenski primorski regiji praktično prazne, saj številni potrošniki nakupe opravljajo v bližnjih Miljah, Opčinah, Gorici in Trstu – ter s tem plačujejo italijanske, bistveno nižje davke. Težava je, da Slovenija izstopa v globalni sliki, ki sicer kaže splošno umiritev inflacije, kar pomeni, da ne gre za inflacijo, ki bi jo povzročile mednarodne razmere, kot so obdobje po koronskem tiskanju denarja ali po ruskem napadu na Ukrajino.

Inflacija hrane v Sloveniji je eksplozivna, vir: OECD

Inflacija je bila namreč stabilna ali na splošno stabilna v 14 od 37 držav OECD, za katere so na voljo podatki. Skupna inflacija se je v 13 državah znižala, v preostalih 10 pa zvišala.

Davčne obremenitve in prispevki

Poleg, tega, da so nas oblastniki naredili revne z inflacijo, so nam konkretno zmanjšali tudi osebne dohodke – kljub rasti plač priviligirancem v javni upravi in državne uravnilovke z nerealističnim višanjem minimalne plače. Spremembe na področju dohodnine, normirancev in prispevkov (zlasti za podjetnike) so po povečale davčno negotovost in obremenitve dela. Vlada je povprečnemu gospodinjstvu od leta 2022 z razveljavitvijo Zakona o dohodnini ukradla več kot 7 tisočakov, se pravi ogrevanje za približno štiri leta, ali pa 8 let star avto višjega srednjega razreda.

Poleg tega je zvišala davke na nepremičnine, na kapitalske dobičke, na dobičke pravnih oseb, uničila je normirane “espeje”, ki so bili pred tem priljubljena oblika pisarniškega dela za ljudi, ki niso imeli velikih stroškov in so poslovali s tujino. Šlo je za pravi fiskalni napad na običajnega človeka.

Kljjub temu, da smo plačevali več, smo dobili slabše javne storitve.

Kolaps zdravstvenega sistema

Vlada je ob nastopu obljubljala 30 dni do specialista. Stvarnost pa je ob koncu njenega mandata bistveno drugača: daljše čakalne dobe, ki jih je uvajanje socialističnih reform le še poslabšalo. V času vlade Roberta Goloba smo bili priča kataklizmičnim prizorom: ljudje so čakali pred zdravstvenimi domovi v skoraj kilometrskih kolonah, bolani, premraženi, obnemogli… eni na družinske zdravnike, drugi na ginekologe. Podobne prizore smo videli tako v Ljubljani, kot v Slovenski Bistrici, kjer so ljudje čakali tudi po 5 ur, potem pa tik preden so prišli na vrsto za vpis družinskega zdravnika ugotovili, da so prosta mesta že popolnjena in so bili napoteni v sosednje Poljčane.

Objavljeni podatki NIJZ-ja razkrivajo, da se je med 17. decembrom 2025 in 7. januarjem 2026 močno povečalo število pacientov, ki čakajo dlje od dopustne čakalne dobe, pri čemer je rast najizrazitejša prav v kategorijah najvišje nujnosti.

V skupini “zelo hitro” je število čakajočih poskočilo za 27 odstotkov (v zgolj treh tednih se je zgodil skok; z 20 291 na 25 711 oseb), v kategoriji “hitro” za 10 odstotkov, pri “redno” pa za tri odstotke, poroča Portal24.

Ker gre za bolnike, pri katerih predolgo čakanje pomeni resno zdravstveno tveganje, podatki kažejo na sistemski problem upravljanja dostopa do zdravstvenih storitev, ne pa na delo zdravstvenega osebja.

Poliklinika, Ljubljana (Foto: Bobo)

Kljub vladnim zagotovilom o ukrepih za skrajševanje čakalnih dob se stanje slabša, in to v obdobju brez posebnih obremenitev sistema, kar nakazuje na strukturno neučinkovitost organizacije in financiranja zdravstva. Tudi spremembe pravilnika o čakalnih seznamih niso prinesle izboljšanja, saj absolutno število nedopustno čakajočih še naprej narašča. Sprememba pravilnika je sicer bila povsem kozmetična, saj je le redefinirala kaj pomeni redno, hitro in zelo hitro. Kljub kozmetiki, so čakalne dobe naraščale in bodo še naprej, saj ZZZS centralnoplansko alocira sredstva za v naprej določeno število posegov.

Smrti bolnikov, ki čakajo na nujne onkološke preglede so v Sloveniji tako postale stalnica. Kot tudi čakanje na zdravljenje izredno bolečih bolezni, kot so žolčni in ledvični kamni, operacije kolena, kolka…

Stanovanjska dostopnost

Vlada je takoj na začetku mandata dvignila davek na najem nepremičnin in v skladu s pričakovanji so se cene nepremičnin in najemnin višale, sistemskih rešitev za mlade in srednji razred pa ni.

Aktualna koalicija je bila že v predvolilnem času polna obljub o reševanju stanovanjske problematike. Obljube so segle vse do gradnje 30 tisoč neprofitnih stanovanj, a čez čas so pričele številke obljubljenih stanovanj upadati, ravno tako se je pričel širiti časovni okvir do kdaj bodo stanovanja zgrajena. Dejanske številke pa dokazujejo, da so bili pomisleki, da gre za prenapihnjene obljube, še kako pravilni.

Številke, sporočene s strani ministrstva za solidarno prihodnost, kažejo, da je bilo v mandatu aktualne vlade zgrajenih, kupljenih ali drugače zagotovljenih 1918 novih najemniških stanovanj. 1338 stanovanj pričelo graditi od leta 2022 do leta 2025, ta pa bodo v uporabo dana v času naslednjih vlad.

Foto: Bobo

Kot lahko vidimo, realizirana številka stanovanj, ki so zrasla po Sloveniji (v Ljubljani, Hrastniku, Lendavi, Ločah, Kobiljah … ) niti slučajno ne izpolnjuje obljub, ki so bile dane s strani koalicije v zvezi z gradnjo stanovanj. Da s takim tempom ni niti slučajno mogoče zgraditi 20 tisoč stanovanj do leta 2030, najbrž ni potrebno posebej poudarjati.

Na drugi strani se postavlja vprašanje zakaj bi država sploh gradila stanovanja. Lahko bi znižala davke in tako poskrbela, da bi si bili ljudje sami sposobni plačevati najmenine in kredite za nova stanovanja.

Energetska politika, ki draži življenja vsem

Vlada je sabotirala gradnjo drugega bloka Krške nuklearke, kar je nepresenetljivo glede na to, da se predsednik vlade v zasebnem času poslovno ukvarja s preprodajo sončnih elektrarn. Zaradi zanašanja na nestabilne obnovljive vire energije, ki so tudi izdatno subvencionirani, že danes plačujemo dražjo elektriko, ta pa bo po zaprtju jedrske elektrarne, ko bomo morali električno energijo uvažati, še toliko dražja.

Vlada je sprejela tudi samomorilski zakon o energetski politiki, ki  nadaljuje s “klimatsko pravično” politiko, vsem inženirskim, pa tudi geopolitičnim pomislekom navkljub. Ob predlogu zakona je mogoče izpostaviti tri slabosti: inženirske, ekološke in geopolitične. Inženirske, saj zelene tehnologije še niso pripravljene na splošno implementacijo in bo tako energija manj dosegljiva in dražja. Ekološko, saj je doprinos Slovenije in Evropske unije k globalnim emisijam zanemarljiv, in geopolitične, saj se EU in z njo Slovenija z zelenim prehodom izpostavljata geopolitičnim tveganjem.

Jedrska elektrarna Krško (Foto: STA)

Pomembno, glede na predlog zakona bodo morale lokalne skupnosti (občine) v vsakem novem lokalnem energetskem konceptu določiti prednostno rabo energijskih virov in energentov, poroča STA. Odslej bodo imeli prednost obnovljivi viri energije, pri čemer bo vrstni red virov določen. Kot že rečeno bo najprej potrebno upoštevati pridobivanje energije iz sončnega obsevanja, nato odvečno toploto, plin obnovljivega izvora, šele na koncu pa pride na vrsto toplota iz sistema daljinskega ogrevanja. Pri gradnji novih stavb bo vgradnja kotla na zemeljski plin in utekočinjen naftni plin, razen v izjemnih primerih, prepovedana. V strnjenih naseljih (eno- ali dvostanovanjskih stavbah ali posameznih delih večstanovanjskih stavb) prav tako ne bo dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. Oblast vam bo po drugi strani dovolila obdržati kamin npr. za dodatno ogrevanje.

Občinam bo prepovedano podeljevanje koncesij za gradnjo omrežij za distribucijo zemeljskega plina. Odjemalcem zemeljskega plina se ne bo treba priključiti na sistem za distribucijo zemeljskega plina, a le ob dokazu, da se ogrevajo na obnovljive vire energije. Omenjene zahteve ne bodo veljale za stavbe, manjše od 50 kvadratnih metrov, nestanovanjske kmetijske stavbe in verske stavbe.

Gradnja se bo torej zaradi zelene politike drastično podražila.

Neracionalno upravljanje z javnimi financami

Vlafa že ves čas mandata vodi pro-ciklično fiskalno politiko. Se pravi ne ozira se na to, da se bližajo težki časi, pač pa v svoje načrte vnaša presumpcijo, da bo gospodarska rast večna.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozarja, da je za leto 2026 finančno ministrstvo predvidelo skoraj milijardo evrov večji primanjkljaj, kot so ga napovedali lani, kljub temu, da so bili ključni dejavniki, kot je plačna reforma, znani že prej. Po njegovih besedah ta odstopanja niso presenečenje, temveč dokaz neustreznega načrtovanja, in če se trend nadaljuje, bo primanjkljaj v 2027 znašal okoli 3 % BDP.

dr. Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS. (Foto: Bobo)

Proračun, ki ga je DZ sprejel že novembra lani, bo doživel spremembe: prihodki bodo po napovedih finančnega ministra Klemena Boštjančiča 15,6 milijarde evrov, kar je 2,1 % manj kot prvotno zapisano. Zmanjšali se bodo prilivi od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in DDV. Načrtovani odhodki pa se bodo zvišali za približno 500 milijonov evrov, primanjkljaj bo tako znašal 2,1 milijarde evrov ali 2,9 % BDP.

Strokovnjaki tako opozarjajo, da trenutni trendi kažejo na naraščajoče tveganje za vzdržnost javnih financ in da bo brez jasnega načrta za konsolidacijo primanjkljaj vsako leto višji, kar predstavlja nevarnost za dolgoročno gospodarsko stabilnost države. Zaradi tega bomo dolgoročno vsi revnejši.

Popoplavna obnova (2023)

Avgust 2023 bo za Slovenijo za vedno ostal zapisan kot mesec, ko so katastrofalne poplave prizadele dve tretjini države, povzročile ogromno materialno škodo, terjale sedem življenj in razkrile globoke pomanjkljivosti v odzivnosti državnih institucij.

Več kot dve leti je že od tega, nekateri poplavljenci pa še vedno niso dočakali obnove svojih domove – bili smo priča kaotičnemu upravljanje v času kriznih razmer, zamude pri izpolnjevanju obljub in prizadete prebivalce, ki še vedno čakajo na obljubljeno pomoč.

Ena najodmevnejših obljub vlade Roberta Goloba je po 100 montažnih hiš na mesec in že takrat so iz podjetij, ki te hiše izdelujejo, sporočili, da to ni mogoče. In res. Kaj smo dobili? Šele leto in pol kasneje so zrušili prvo poškodovano hišo! Še vedno obstajajo primeri družin, ki še dve leti po poplavah živijo v začasnih bivalnih enotah ali celo pri sorodnikih. Na primer, v Koroški regiji, kjer je bila škoda še posebej obsežna, so se prebivalci pritoževali nad birokratskimi ovirami pri pridobivanju gradbenih dovoljenj za obnovo ali nadomestno gradnjo. Županja Črne na Koroškem, Romana Lesjak, je septembra 2024 izjavila, da so pomanjkanje izvajalcev in visoki stroški dodatno oteževali obnovo, ter izrazila željo, da bi se dela končala v dveh leti.