Medtem ko se Golob hvali z nizko inflacijo, ta v Sloveniji znova raste

Letna inflacija v Sloveniji je februarja 2026 poskočila na 2,9 odstotka, kar predstavlja opazno pospešitev v primerjavi z januarjem (2,6 %) in kar 1,3 odstotne točke več kot februarja prejšnje leto. Na mesečni ravni so se cene v februarju zvišale za 0,6 odstotka, potem ko so januarja rahlo padle za 0,5 odstotka, sporoča Statistični urad RS (SURS).

Ti podatki kažejo na ponovno pospeševanje cenovnih pritiskov, predvsem v ključnih življenjskih izdatkih, kot so stanovanje in hrana, kljub prejšnjim izjavam predsednika vlade Roberta Goloba o stabilizaciji in nizki inflaciji.

V letni primerjavi so se storitve podražile v povprečju za 3,2 odstotka, blago pa za 2,8 odstotka. Med blagom so največji prispevek k rasti cen dale izdelki dnevne porabe (+4,0 %), poltrajno blago se je podražilo za 0,8 odstotka, cene trajnega blaga pa so ostale nespremenjene. Najmočnejši generator letne inflacije je bila skupina stanovanja, voda, elektrika, plin in druga goriva, kjer so se cene zvišale za kar 10,7 odstotka in prispevale 1,3 odstotne točke k skupni inflaciji. Sledile so podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (+3,6 %, prispevek 0,7 o. t.), zdravstva (+6,1 %, 0,3 o. t.) ter alkoholnih pijač in tobaka (+5,6 %, 0,3 o. t.).

Na drugi strani je inflacijo nekoliko ublažila skupina prevoz z 2,3-odstotnim padcem cen, kar je znižalo skupno raven za 0,4 odstotne točke.

Na mesečni ravni je največji vpliv imela 4,2-odstotna podražitev počitniških paketov (prispevek 0,2 o. t.). Dodatno so k rasti prispevale višje cene trdnih goriv (+9,3 %), zavarovanj za prevoz (+7,7 %), goriv in maziv za osebna vozila (+1,8 %) ter druge manjše podražitve – vsaka okoli 0,1 o. t. Statistični urad v februarju ni zaznal pomembnejših pocenitev, ki bi omilile mesečno inflacijo.

Foto: SURS

Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin (HICP), ki omogoča primerjavo z drugimi državami EU, je bila letna inflacija februarja 2,8-odstotna (0,9 o. t. več kot pred letom). Storitve so se podražile za 3,9 odstotka, blago za 2,2 odstotka, pri čemer je blago dnevne porabe naraslo za 3,2 odstotka, poltrajno za 0,8 odstotka, trajno blago pa se je rahlo pocenilo za 0,1 odstotka. Mesečna rast po HICP je znašala 0,6 odstotka.

V času Golobove vlade inflacija večinoma nad povprečjem
Golob je v preteklosti večkrat poudarjal, da ima Slovenija nizko inflacijo (npr. “Slovenija ima danes nižjo inflacijo zaradi ukrepov vlade na področju energentov, hrane…”), včasih celo trdil, da je ena najnižjih v Evropi ali pod nadzorom.  To je bilo izrečeno v obdobjih, ko je inflacija padala ali bila nižja od prejšnjih vrhov (2022–2023), a realnost kaže, da je Slovenija v večini mandata (od 2022 naprej) imela inflacijo višjo od povprečja EU. Spomnimo, da predsednik vlade na nedavni seji ni želel direktno odgovoriti in priznati, da ima Slovenija najvišjo inflacijo hrane – kar je potrdilo OECD.

Če pogledamo širši kontekst mandata: inflacija je bila v letih 2022–2024 močno nad EU povprečjem (vrhunci okoli 8–10 %+), nato se je zniževala, a Slovenija ostaja nadpovprečna.

A.H.