Pogajanja s Putinom morda v soseščini Slovenije

Mirovna pogajanja o Ukrajini z udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina bi lahko po nekaterih ugibanjih potekala v soseščini Slovenije. Med potencialnimi prizorišči se namreč pojavljajo tako Madžarska kot tudi Avstrija in Italija, poročajo tuje tiskovne agencije. Pripravljenost gostiti pogajanja je lani sicer izrazila tudi Slovenija.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po petkovem srečanju s Putinom in ponedeljkovimi posvetovanji z evropskimi voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, začel dogovarjati za trilateralno srečanje s kolegoma iz Moskve in Kijeva.

Napoved sestanka s ciljem končanja vojne v Ukrajini, ki bi po nekaterih interpretacijah lahko potekal tudi na bilateralni ravni brez Trumpa, je sprožil niz ugibanj, katera država bi lahko takšno srečanje gostila – in ali bi se ga bil Putin sploh pripravljen udeležiti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek v pogovoru za francoske medije izpostavil, da bi pogovore morala gostiti nevtralna država. Ob tem se je zavzel, da bi srečanje potekalo v Švici, natančneje v Ženevi.

Oviro pri tem sicer predstavlja nalog za aretacijo Putina, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče (ICC), a je švicarski zunanji minister Ignazio Cassis izrazil pripravljenost, da bi ruskemu predsedniku za potrebe mirovnih pogajanj podelili imuniteto.

Tudi Avstrija je kot še ena evropska država, ki ni članica Nata, sporočila, da je pripravljena Putinu omogočiti udeležbo na morebitnih pogajanjih. Avstrijski kancler Christian Stocker je že ob junijskem obisku Zelenskega omenil možnost, da bi pogovore gostil Dunaj.

Po poročanju portala Politico pa v Beli hiši kot potencialno lokacijo za trilateralo vidijo Budimpešto. Madžarski premier Viktor Orban je namreč od začetka ruske invazije zagovornik pogajanj, na nezadovoljstvo Kijeva pa v tem času ni prekinil vezi z Moskvo, ki jo je lani tudi obiskal.

Orban se je po poročanju ameriške medijske hiše Bloomberg v ponedeljek tudi pogovarjal s Trumpom. Predsednik madžarske vlade naj bi med klicem Trumpu pojasnil svoje zadržke do vključitve Ukrajine v EU, potem ko je Trump že vnaprej povedal, da Ukrajina ne bo postala članica Nata.

Budimpešta je sicer leta 1994 gostila predsednike ZDA, Rusije in Ukrajine, ko so Bill Clinton, Boris Jelcin in Leonid Kučma podpisali memorandum, s katerim se je Kijev odrekel jedrskemu orožju v zameno za varnostna jamstva, ki pa so se ob ruski invaziji izkazala kot mrtva črka na papirju.

Diplomatski viri ruske tiskovne agencije Tass so medtem hitro zavrnili možnost, da bi vrh med Trumpom, Putinom in Zelenskim gostil Rim, ki se je tudi pojavljal med možnimi prizorišči. Razlog za to so napeti odnosi med italijansko in rusko vlado. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že maja zavrnil tudi idejo papeža Leona XIV., da bi pogajanja med Rusijo in Ukrajino lahko gostil Vatikan.

Putin je sicer v ponedeljek po navedbah vira francoske tiskovne agencije AFP Trumpu predlagal, naj srečanje poteka kar v Moskvi.

Dosedanji pogovori med Ukrajino in Rusijo so potekali v Istanbulu, pa tudi v Savdski Arabiji. Putin je pred srečanjem na Aljaski govoril tudi o Združenih arabskih emiratih kot primernih gostiteljih. Gre namreč za države, ki niso članice ICC in potemtakem predstavljajo bolj logično izbiro s strani Moskve.

Članica sodišča prav tako ni Kitajska. Kremelj je v preteklosti izrazil pripravljenost za sestanek s Trumpom, ki bi ga gostil kitajski predsednik Xi Jinping, toda o tem v zadnjih dneh ni bilo več govora.

Pripravljenost gostiti mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino je maja lani izrazila tudi Slovenija, ki pa se v svetovnih medijih ne omenja kot možno prizorišče.

“Slovenija je od začetka vojne med tistimi, ki verjamemo, da se pot do miru začne s pogumnim korakom – premirjem,” je takrat na omrežju X zapisal premier Robert Golob.

Spomnil je, da je Slovenija leta 2001 gostila prvo srečanje Putina in ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega. “Slovenija bi bila počaščena, če bi strani sprejeli povabilo, da mirovna pogajanja potekajo pri nas v duhu naše zunanjepolitične zavezanosti miru, ki jo živimo že od osamosvojitve,” je sporočil Golob.