Po uvedbi dolgotrajne oskrbe: plačujemo domovom za ostarele isto storitev dvakrat?

Na položnici piše manj. V razlagah slišimo besede o pravičnosti in razbremenitvi ljudi. A ko vse skupaj prebereš počasi in z zdravo kmečko pametjo, se pojavi neprijetno vprašanje: ali smo dolgotrajno oskrbo res poenostavili – ali pa smo jo samo naredili zelo drago?

Kaj sploh pomeni DO5

Dolgotrajna oskrba ljudi razvršča v pet kategorij, od DO1 do DO5. Višja številka pomeni več pomoči. DO5 je najvišja kategorija in vanjo sodijo ljudje, ki brez pomoči skoraj ne zmorejo več vsakdanjega življenja. Ne morejo sami vstati, hoditi, se obleči ali jesti, pogosto pa potrebujejo tudi stalno zdravstveno nego. Po pravilih sistema DO to pomeni približno 110 ur pomoči na mesec. Država tem uram pripiše ceno nekaj več kot 26 evrov na uro, kar v enem mesecu znese okoli 2.900 evrov. To je znesek, ki ga iz sistema dolgotrajne oskrbe prejme dom za enega takšnega stanovalca.

Kako je bilo pred dolgotrajno oskrbo

Pred uvedbo novega sistema je bila slika precej jasna. Stanovalec je plačeval oskrbo v domu, torej sobo, hrano in pomoč pri vsakdanjih opravilih. Zdravstvene storitve, kot so delo medicinskih sester, terapije in zahtevnejša nega, pa je plačeval ZZZS. Pri težjih primerih je dom od stanovalca prejel približno 1.400 evrov na mesec, od ZZZS pa še dodatnih 600 do 1.000 evrov. Skupaj je to pomenilo približno 2.000 do 2.400 evrov na mesec.

Foto: Pomoč v domovih za ostarele

Kaj se zgodi po novem

Z uvedbo dolgotrajne oskrbe se položnica za stanovalca zniža. V številnih primerih pade na okoli 800 evrov. Razliko pokrije država prek sistema dolgotrajne oskrbe, ki domu nakaže približno 2.900 evrov na mesec. Ko vse skupaj seštejemo, dom za istega stanovalca prejme skoraj 3.700 evrov. To je bistveno več kot prej, in prav tu se začnejo vprašanja.

Kje se zatakne logika

Ideja dolgotrajne oskrbe je bila preprosta: del storitev, ki jih je prej plačeval ZZZS, naj bi se preselil v nov sistem. Kar plača dolgotrajna oskrba, zdravstvo ne bi smelo več plačevati. Težava pa je v tem, da se v praksi to za zdaj ne zgodi. Zdravstvena nega se še vedno plačuje po starem prek ZZZS, hkrati pa dolgotrajna oskrba pavšalno plača vseh 110 ur pomoči, ne glede na to, ali gre za osnovno pomoč ali za zdravstveno nego. To pomeni, da se del istih storitev financira dvakrat – enkrat iz zdravstvene in drugič iz nove blagajne dolgotrajne oskrbe.

Zakaj je okoli tega toliko tišine

Stanovalci so zadovoljni, ker je njihov račun nižji. Domovi nimajo razloga za pritoževanje, ker prejmejo več denarja. Politika lahko pokaže nižje položnice in govori o uspešni reformi. Račun pa ne izgine, samo prestavi se. Namesto posameznikov ga plačujemo vsi skupaj prek davkov in prispevkov.

Brez olepševanja

V javnih financah ni čudežev. Če nekdo plača manj, mora nekdo drug plačati več. V tem primeru to niso ne domovi ne stanovalci, ampak celotna družba. Dokler ne bo jasno in pregledno povedano, katere storitve ZZZS po novem ne plačuje več in katere resnično prevzame dolgotrajna oskrba, bo ostal občutek, da gledamo lepo zgodbo. Ko pa seštejemo številke, postane jasno, da matematika preprosto ne drži skupaj.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, GOV.si

The post Po uvedbi dolgotrajne oskrbe: plačujemo domovom za ostarele isto storitev dvakrat? first appeared on NaDlani.si.