Po treh letih višjih davkov – vlada meni, da vam mora stvari narisati

Trenutna vlada je držala le eno samo obljubo – da ne potrebujemo nižjih davkov, ker bi potem denar zapravljali le za neumnosti. Zaradi tega jih je vztrajno višala – tako zelo, da se nižanje življenskega standarda (razen za javne uslužbence) pozna tudi že navadnim državljanom. Piarovci in avtorji trenutne vlade iz podzemlja globoke države se tega zavedajo, zato so prek vladne strani začeli z zanimivo akcijo, ki bo državljane osveščala, kako je pobiranje davkov v resnici plemenito početje tako za pobiralca kot dajalca. 

“Zakaj plačujemo davke in prispevke?” se na svojem uradnem profilu sprašuje vlada. “Ste se že kdaj vprašali, kam gre denar, ki ga plačamo prek davkov in prispevkov? Ta sredstva so temelj za delovanje države in financiranje storitev, ki jih uporabljamo vsak dan. Brez teh sredstev bi bilo naše življenje povsem drugačno! Predstavljajte si, da ni javnih bolnišnic, šol, pokojnin, gasilcev, policije ali cestne infrastrukture.” Gre torej za izrastek folklornega reka “Tito je gradil ceste, vrtce, bolnišnice …”.

Na domači strani vlada razlaga abecedo davkov, s koletktivističnim razumevanjem, zakaj se upravljajo, s širokim razlaganjem, da vplačujemo v štiri blagajne (državni proračun,
občinske proračune, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – ZPIZ in
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije – ZZZS) in kako na koncu vsi ti prispevki služijo skupnosti.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Foto: STA)

Resnica pa je na žalost veliko bolj bridkejša. Kljub temu, da v ZZZS vplačujemo vsako leto več (od nedavnega celo dopolilno zdravstveno zavarovanje), ljudje še vedno umirajo med čakanjem na nujne onkološke preiskave in še vedno zbiramo zamaške za otroke z redkimi genetskimi boleznimi, ker ZZZS noče plačati njihovega zdravljenja. Občinam se niža povprečnina, pri tem pa se “neposlušnim” celo grozi, da se jim bo vzel del sredstev. V ZPIZ vlagamo del plače kot nekakšno investicijo v prihodnost, a na koncu dobimo pokojnino, ki je občutno nižja od povprečja EU, več kot polovica upokojencev živi s pokojnino, ki je nižja od praga revščine.

Kaj pa plačuje splošna postavka “državni proračun”? Stvari, ob katerih bi običajnemu delovnemu človeku zavrela kri, če bi vedel zanje. Okoli milijarda evrov (1.000.000.000,00) gre za nevladne organizacije. Plačujemo pokojnine in prispevke privilegiranim umetnikom (kljub temu, da je ljudstvo na referendumu jasno povedalo, kaj si o tem misli). Država v stilu afriške despotske luknje divje zapravlja in preplačuje za vse: od najmanjšega javnega naročila za radirke do največjih infrastrukturnih projektov. Delno zaradi korupcije, delno pa tudi zaradi tega, ker je zakon o javnih naročilih napisan tako, da kar vabi etatistično mafijo, naj izkoristi sistem.

Piar ne deluje več

Vladni piar pa tudi tokrat ne bo deloval, ker ljudje slabšanje življenskega standarda občutijo z lastnimi denarnicami. Vozimo po luknjastih cestah, umiramo v čakalnih vrstah, zraven pa gledamo rdečo elito, ki z gasilsko cevjo zaliva svoje ulične podanike z našimi evri. Stvari se enostvno ne morejo več iziti – vsaj ne za trenutno vladno konstelacijo.

Na vladni tvit – češ zakaj plačujemo davke in prispevke – je odgovoril ugledni mednarodni pravnik Miha Pogačnik, ki je dejal: “To se tudi jaz sprašujem. Kakšne storitve dobi državljan? Nedelujoče zdravstvo, propadajoč sistem pokojnin, zamašeno cestno omrežje, blebetajoči nerazgledani vladni nevladni NVO-ji … Edino za gasilce podpišem, tem pa menda itak ne date našega denarja.”

Mednarodni pravnik dr. Miha Pogačnik (Foto: STA)

“Sedaj so se odločili, da bodo v promocijske namene vlade in za prikrivanje neracionalne, koruptivne porabe davkoplačevalskega denarja objavljali gradiva za 1. razred osnovne šole,” je pripomnil nekdanji politik in novinar Tilen Majnardi.

Kaj se je zgodilo v treh letih socialistične vlade?

Slovenci so se 2022 odločali, ali si želijo več države ali manj države, višje davke ali nižje davke. V kovidni histeriji so se odločili za višje davke in več države. 400 tisoč ljudi je namreč izbralo Roberta Goloba, ki jim je že pred volitvami jasno obljubil višje davke in povsem konkretno povedal, da bo razveljavil Janševo dohodninsko reformo, ki je neto plače zvišala vsem Slovencem. Rezultati so bili predvidljivi in se danes jasno kažejo v številkah: kot poroča STA, se Slovenija spopada z eno največjih rasti davčnega primeža med članicami OECD.

Po dveh letih upadanja med pandemijo covida-19 se je davčna obremenitev plač v državah članicah OECD lani tretje leto zapored zvišala. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je zvišal v nekaj več kot polovici držav članic, najbolj pa v Italiji in Sloveniji.

Predsednik vlade je že v času predvolilne kampanje obljubil povišanje davkov z razlago, da on sam nižjih davkov ne potrebuje, ker bo drugače denar zapravljal le za neumnosti.

Fotomontaža: Demokracija

Obljubo je, na žalost celotne delovne populacije, uresničil. Ne samo to – ko primerjamo delovanje vlade Janeza Janše in Roberta Goloba, ugotovimo, da so se (oz. se še bodo) pod slednjo povišali tudi nekatere dajatve in prispevki. Pregled novih obremenitev, ki jih uvaja trenutna vlada, kaže na temeljno konceptualno razliko med prejšnjo in trenutno vlado. Vlada Janeza Janše se je trudila zmanjševati finančne obremenitve, Golobova jih aktivno povečuje.

Nizki davki so za neumnosti

Pomudimo se za trenutek še pri zloglasni predvolilni obljubi, da bo višal davke. Torej bodoči predsednik vlade, vzgojen kot sin direktorja elektrarn, s tremi milijoni letnih dohodkov (od tega pol milijona le državne plače), takrat ni dobro razumel, kaj si bo ljudstvo pomagalo z nižjimi davki in višjimi neto plačami in celo cinično pripomnil, da denar vendar ne prinese sreče.

To je moja izkušnja in moje osebno mnenje – zares ne potrebujemo nižjih davkov, je poudaril Robert Golob in dodal, da res ne ve, kako bi njemu koristili nižji davki. “Razen da bi imel več denarja na računu in bi zapravljal za mogoče večje neumnosti,” je še izjavil – povsem brez občutka – nekdo, ki si, sodeč po fotografijah, na Instagramu brez težav privošči prestižna potovanja in letovanja na barkah.

Zanimivo je, da so mu ob takšnih prepotentnih izjavah nekateri takrat še vedno stopili v bran, češ da je bila izjava izvzeta iz konteksta. Če nekdo izjavi, da bi mu več denarja prej škodilo, kot pa koristilo – ker bi le zapravljal za večje neumnosti – ga namreč ni konteksta, ki bi ta stavek lahko prikazal v drugačni luči. Mnogi v Sloveniji delajo po cele dneve in se komaj prebijajo iz meseca v mesec, potem pa pride Golob in izjavi, da od več denarja na računu ni nobene koristi?! Morda zanj res ne, saj si ga je po vsej verjetnosti nabral že toliko, da ne ve, kam z njim. In ja, verjamemo, da denar ne prinese sreče – vendar pa moraš imeti za tako stališče vsaj kakšen milijonček na računu. Golob se iz običajnih ljudi naravnost dela norca.

Napad na blaginjo

Golobova vlada je večkrat znižala neto plače – naprej z ukinitvijo Janševe dohodninske reforme (pri tem je povprečnemu Slovencu ukradla eno plačo), plače pa je dodatno obremenila z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem trenutku se lahko nadejamo povišanja zdravstvenega prispevka (ki je že zdaj priklopljen na bruto plačo), uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbe davka na nepremičnine, povišanih omrežnin, v vladnih krogih pa naj bi krožile celo zamisli o tako eksotičnih davkih, kot so davki na pse in davki na celotno premoženje.

Dvignili so se že davki na nekatere “grešne” izdelke (npr. sladke pijače – gre za “regresivne” davke, ki prizadenejo revnejše, saj je posledično vsak kozarec pijače dražji, česar tisti z višjimi dohodki ne občutijo oz. občutijo veliko manj). Manj kot pred Golobom zaslužijo tudi normirani s. p.-ji z letnimi prihodki, višjimi od 50 tisoč evrov. Finančno ministrstvo pa ima pripravljen še predlog, po katerem bi še bolj zaostrili pogoje za delo normiranim s. p.-jem.

Slovencem se je torej izpolnila želja tudi po merljivih podatkih OECD. Manj jim ostane, da bi lahko zapravljali “za neumnosti”. A zdaj, ko se je to v resnici zgodilo, pa se jim je nekako začelo dozdevati, da redistributivni socializem vendarle ni tako dober, kot je bilo na začetku slišati. Tudi zato mora vlada svojo brutalno višanje davkov in nižanje življenjskega standarda upravičevati s pamfleti, kakršnega so danes objavili na X: “Zakaj plačujemo davke?” Zares umestno vprašanje.

I. K.