Po nesreči so ji napovedali življenje na stopnji otroka, danes je ponosna mama

1 day ago 20

ARTICLE AD

Z nami v oddaji Moja zgodba je bila Taja Metičar – ženska, ki so ji po hudi nesreči napovedali, da se lahko zgodi, da bo živela življenje na ravni predšolskega otroka …

Ob pogledu na zveriženo pločevino nima posebnih čustev, ker se ne zaveda, da je bila to ona, njena nesreča, njeno vozilo. V nesreči je namreč popolnoma izgubila spomin in morala začeti znova.

Tisti dan je peljala prijatelja v službo. Ko se je vračala, je prišlo do tragedije. »Tisti dan sem imela tudi splošno maturo – matematiko, a do Trbovelj, do mature, nisem prišla.«

Bilo je vprašanje, če bo sploh preživela

Starša sta prejela klic. Povedali so, da je hčerka imela hudo nesrečo, da je hudo poškodovana in da je vprašanje, ali bo sploh preživela. Taja pove, da sta bila sprva zmedena, v šoku, nista imela avtomobila, saj se je Taja odpeljala z njim. Ko jima je uspelo priti v bolnišnico, je sledil šok. Magnetna resonanca je pokazala hude poškodbe glave. »Dali so me v umetno komo, ker sem imela veliko poškodb. Ko so me začeli prebujati, me niso zbudili. V komi sem bila 17 dni.«

»Poškodovano sem imela desno stran telesa. Bila sem na vozičku,« pripoveduje. Ko se je zbudila, je govorila popolnoma slovnično.

Izgubila spomin

»Govorila sem počasi in čisto slovenščino. Rekla sem, da sem vsak dan imela za kosilo špinačo in pire. Vmes sem povedala kakšen angleški izraz ali izraz, ki ne spada v noben jezik. Prva beseda, ko sem se zbudila, naj bi bila ‘afkors’.« Na rehabilitaciji v Soči je bila tri mesece. Ko se je sprva za vikend vračala domov, sploh ni imela občutka, da se vrača domov. »Drugič sem bolj vedela, kaj pomeni beseda ‘dom’, proti koncu rehabilitacije pa sem že zelo dobro vedela, kaj je dom in kaj je družina. Zato sem imela željo, da bi bila čim več doma. Oči me je zato vsak dan zjutraj pripeljal in popoldne odpeljal domov. To je počel z velikim veseljem, meni pa je bilo tudi lažje.«

Kljub napovedim, da lahko ostane na stopnji predšolskega otroka, je zmogla. Okrevala je in si ustvarila družino. Ima sina Bora, ki je njen pravi pomočnik. Voditeljica Tea Tošič Golob ob tem pove: »Pred oddajo ste ga vprašali, koliko let že živite v Polzeli, in je takoj odgovoril. Tudi pri sosedih precej pomaga.« Taja ob tem doda: »Tudi danes je z menoj, da bom našla izhod iz stavbe.«

Taja je morala svojo osebnost razviti na novo, si pridobiti izobrazbo in se zaposliti. Ko se je prebudila iz kome, se je morala na novo naučiti tudi, kaj pomeni 1 + 1. A ker ima rada življenje, se rada uči in raste.

Zavedala pa se je, da ne zmore vsega, zato je spremenila smer študija. »Zdaj sem zaposlena kot spremljevalka v šoli in mislim, da to delo rada opravljam, ker bi kaj kmalu sama potrebovala spremljevalca. Lepo mi je, da lahko to dajem drugim.« Ima težave s kratkoročnim spominom. Pošali se, da hitro pozabi, ko jo mož razjezi: »To je v njegov prid.« Ob tem pa doda: »Pa zdi se mi, da se ljudje preveč sekiramo, razburjamo. Življenje je lepo – vzemimo ga takšnega, kot je. Ne pa da se sekiramo zaradi malenkosti. Ja, govoriti je lahko, narediti je težko …«

Odločila se je napisati knjigo z naslovom Številka ni dosegljiva. Ko jo je oče klical na dan nesreče, številka ni bila dosegljiva. »Ko sem na Finskem opravljala prostovoljsko delo, sem imela več časa – imajo drugačen tempo življenja – takrat sem začela pisati. Nobenemu ne želim zgodbe, kot jo imam jaz.«

Zgodbi prisluhnite spodaj.