Po izbruhu glasbenega spora se je oglasila Nika Zorjan: “Želim dihati svojo glasbo in biti obkrožena z ljudmi, ki se jih ne bojim …”

5 hours ago 5

ARTICLE AD

V slovenski glasbeni prostor je v zadnjih dneh močno zarezala zgodba, ki presega meje običajnega ustvarjalnega razhoda.

Gre za zgodbo, ki razgalja temnejšo plat sodelovanj, zaupanja in moči v glasbeni industriji. Sredi tega dogajanja je Nika Zorjan – pevka, ki je več kot desetletje sooblikovala domačo glasbeno krajino. Spodaj je po dneh molka v javnost poslal zapis, v katerem razkriva, kako sta ji bila brez njenega soglasja izbrisana glasbeni opus in del identitete, ki ga je gradila skupaj z dolgoletnima sodelavcema, Marjetko in Raayem. Kar se je začelo kot umetniško sodelovanje, se je žal končalo v osebnem razkolu.

Njen zapis spodaj objavljamo v celoti in brez popravkov:

V zadnjih dneh se je zgodilo nekaj, kar me je globoko prizadelo – kot umetnico, kot človeka, kot žensko, ki je zadnjih 13 let s srcem gradila svojo glasbeno pot.
Na YouTube in digitalnih platformah so bili brez mojega soglasja izbrisani moji videospoti in pesmi. Moje pesmi. Moj spomin. Moje delo. Moja zgodba. In to ne zaradi pravnih razlogov – ampak zaradi osebnih zamer. Ker sem se odločila oditi svojo pot, ker nisem več želela sprejemati pogojev in vrednot, ki jih nisem čutila kot svoje, sta se osebi, ki sta bili dolga leta del mojega ustvarjanja, odločili, da me kaznujeta. Da mi odvzameta vse, kar sem zgradila.
Nisem popolna. Toda vem, kaj sem dala v to glasbo – svojo energijo, svojo ranljivost, svoj glas, svojo dušo. In vem tudi, da si nihče ne zasluži, da mu iz maščevanja odvzamejo identiteto in leta ustvarjanja.
Ne želim spodbujati sovraštva. Ne želim napadati. A ne morem več molčati. To, kar se mi dogaja, ni prav – in bi lahko uničilo marsikoga, ki nima toliko notranje moči, kot sem je morala zbrati jaz v teh dneh. Mnoge od teh videospotov, ki so bili izbrisani, sem tudi sofinancirala, iskala ljudi, ki so v njih nastopali, preživela več dni in noči na snemanjih. Pri nekaterih pesmih sem tudi soavtor besedila in glasbe. Tudi moja družina mi je pomagala pri nastajanju teh pesmi. Celo pesmi, kjer je besedilo napisala moja sestra, ni več. In sedaj je vse to izginilo. Vsega tega ni več. Ves trud je postal ničvreden. Vse to delo mene in ljudi, ki so ustvarjali z menoj, se je spremenilo v prazno spletno stran, ki sporoča, da sta me osebi, s katerima sem skupaj ustvarjala 13 let, prijavili zaradi kršenja avtorskih pravic.
Če si z nekom skupaj ustvarjal, ni pošteno, ne človeško, da mu potem, ko želi iti svojo pot, vzameš vse, kar je ustvaril pa čeprav tako škodiš tudi sebi in ostalim, ki so sodelovali.
Želim le ustvarjati. Želim peti. Želim dihati svojo glasbo in biti obkrožena z ljudmi, ki se jih ne bojim, z ljudmi, ki si želijo ustvarjati iz ljubezni, ne iz nadzora ali ega.
Hvala vsem, ki mi stojite ob strani. Vaša sporočila mi dajejo moč. Zdaj še bolj kot kdajkoli verjamem, da se vse zgodi z razlogom – in da se vsak konec lahko rodi v nov začetek.