Po desetletjih čakanja se v Narodni dom vrača življenje

Več kot 150 let po tem, ko so Novomeščani začeli graditi prostor za slovensko besedo, kulturo in družabno življenje, najstarejši Narodni dom na Slovenskem začenja novo poglavje. Stavba, ki je bila dolga leta zaradi dotrajanosti neprimerna za javno uporabo, je po celoviti prenovi dobila sodobno notranjost, dostop za gibalno ovirane in nov zunanji prostor. Prenova je stala dobre štiri milijone evrov, vrata pa bodo kmalu odprli tudi občanom.

Zgodba novomeškega Narodnega doma sega v leto 1873, ko so začeli graditi stavbo za Novomeško čitalnico, ki je do takrat gostovala po hotelih in gostilnah. Gradnja je zaradi pomanjkanja denarja potekala več let, dokončali pa so jo leta 1885. Nastal je prvi narodni dom na slovenskih tleh in stavba, ki je imela v času narodnega prebujanja precej večjo vlogo od zgolj prostora za prireditve.

V njej so delovali čitalnica, knjižnica in različna društva, razvijalo se je gledališče, pozneje pa je postala pomembno središče sokolskega gibanja. Z Narodnim domom je povezan tudi Leon Štukelj, ki mu bo v prenovljeni stavbi posvečena stalna razstava.

Stavba je skozi desetletja doživela številne spremembe. Med prvo svetovno vojno je bila v njej bolnišnica, leta 1925 je prešla v last Sokolov, po drugi svetovni vojni pa so se njeni uporabniki večkrat menjali. Po letu 1977 je javna uporaba postopoma zamrla, zaradi dotrajanosti pa je bila stavba pozneje večinoma zapuščena. Do leta 2019 so posamezne prostore še uporabljala društva, zavodi in posamezniki.

Staro so ohranili, novo jasno ločili

Prenova kulturnega spomenika državnega pomena zato ni pomenila zgolj menjave strehe, oken in napeljav. Projektanti in konservatorji so morali iskati ravnovesje med ohranjanjem zgodovinske podobe in zahtevami, ki jih mora izpolnjevati sodobna javna stavba.

Ohranili in restavrirali so številne prvotne elemente. Obnovili so vhodna in reprezentančna vrata, historični podobi sledijo tudi nova okna, v notranjosti pa so ponovno vzpostavili parket, položen v ribjo kost, ter teraco na hodnikih in stopniščih.

Spremenila se je tudi zunanja podoba. Z restavratorskimi posegi so pročeljema vrnili svetlo dvobarvno podobo, ki jo je stavba imela prvotno, pozneje dodano značilno oker rumeno barvo pa so opustili.

»Pri prenovi smo sledili načelu, da mora stavba ostati prilagodljiva in odprta različnim uporabnikom ter programom,« je po zaključku del poudarila projektantka Petra Ostanek.

Velika dvorana ostaja srce stavbe

Prenovljeni petetažni Narodni dom obsega približno 1.500 kvadratnih metrov uporabne površine. Njegov osrednji prostor ostaja velika dvoetažna prireditvena dvorana v prvem nadstropju. Meri 188 kvadratnih metrov, njen strop pa sega kar 7,5 metra visoko.

Ob njej so uredili še manjše dvorane in salone, prej neizkoriščeno podstrešje pa je dobilo večnamenske ateljejske prostore.

Eden pomembnejših posegov je nastal na dvoriščni strani. Odstranili so naknadno pozidavo nekdanjega atrija in stavbo odprli proti okolici. Novi vhodni del z dvigalom zdaj povezuje posamezne etaže in omogoča dostop tudi gibalno oviranim. Pred stavbo je nastal še stopničast zunanji prostor oziroma manjši trg, ki bo lahko postal podaljšek dogajanja v Narodnem domu.

Dobre štiri milijone evrov za prenovo

Celoten projekt je vreden 4.002.626,76 evra. Mestna občina Novo mesto je pridobila 2,85 milijona evrov sofinancerskih sredstev. Evropski sklad za regionalni razvoj je prispeval 2.422.500 evrov, državni proračun pa 427.500 evrov. Preostanek je zagotovila občina.

Župan Gregor Macedoni je ob zaključku prenove poudaril, da projekt razumejo kot več kot zgolj obnovo zgodovinske stavbe.

»Gre za vračanje prostora skupnosti in poklon generacijam prednikov, ki so z izjemno predanostjo ustvarili prvi narodni dom na slovenskih tleh,« je dejal.

Upravljanje prenovljenega objekta bo prevzel Zavod Novo mesto. Njegov direktor Aleš Makovac v njem vidi prostor kulture, ustvarjalnosti in izobraževanja, k sodelovanju pa vabijo tudi društva, producente in posameznike.

Oktobra ga bodo lahko prvič pobliže spoznali tudi občani

Kako temeljita je bila prenova, bodo lahko Novomeščani kmalu preverili sami. Dneva odprtih vrat bosta 16. in 17. oktobra, ko bodo organizirani vodeni ogledi prenovljene stavbe. Zaradi omejenega števila mest je potrebna predhodna prijava.

Kmalu zatem naj bi se začeli tudi prvi dogodki. V Narodni dom se tako po desetletjih negotovosti vračajo vsebine, zaradi katerih je pred več kot stoletjem sploh nastal.

Le da bo tokrat poleg kulture in umetnosti prostor namenjen tudi izobraževanju, ustvarjalnosti, društvom in drugim programom. Stavba, ki so jo Novomeščani v 19. stoletju gradili kot enega od simbolov prebujajoče se slovenske narodne zavesti, bo tako po več kot 150 letih ponovno dobila tisto, kar ji je v zadnjih desetletjih najbolj manjkalo: ljudi.