»Po 84 letih od drugega procesa bi bil že čas, da presežemo delitve«

Ne bodo se vsi strinjali z njim, ampak Fabiu Vallonu je treba priznati, da govori jasno, razumljivo. Potem ko je prejšnji teden Dušan Kalc v Primorskem dnevniku spomnil na jaro kačo v zvezi s parkom miru na Opčinah, je bil Vallon pravi sogovornik za dodatno poglobitev zapletene teme. Prepletajo se zgodovina, politika, pravni vidiki in nesoglasja. Predsednik tržaškega pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije - ANPI se pri odgovorih ni zatekal v diplomatsko izrazje.

Smo pred vsakoletno svečanostjo na Opčinah v spomin na žrtve drugega tržaškega procesa leta 1941. Prirejata jo VZPI/ANPI in SKD Tabor. Zakaj je partizansko združenje soorganizator, ko pa nihče od petih ustreljenih ni bil partizan?

Drži, nihče od petih ni bil partizan. Toda ko Trst obiščejo člani ANPI iz drugih mest, jih zmeraj opozorim, da sta na spomenikih po Krasu letnici 1941 in 1945. Drugje boste videli letnici 1943 in 1945. Kaj želim reči? V Italiji obstaja težnja, ki je zadnja leta še opaznejša, da se za zločine krivi naciste ali na splošno vojno. Za nas je pomembno, da se poudari krivdo fašizma. Drugi tržaški proces in v enaki meri tudi prvi tržaški proces leta 1930 sta izključno fašistična zločina.

Zakaj potemtakem VZPI/ANPI ni tudi soprireditelj svečanosti na bazovski gmajni v spomin na žrtve procesa leta 1930?

Da, vemo, da za Bazovico obstaja ustaljen organizacijski odbor. Zakaj ga ni tudi na Opčinah? Kar bom povedal, je moja interpretacija, in če bo sprožila razpravo med bralci Primorskega dnevnika, je zame to čisto v redu ... Žrtve prvega procesa se je že od vsega začetka dojemalo kot tigrovce, »bolj tigrovce« kot te, ki so bili obsojeni leta 1941. Bazovska svečanost ni bila nikoli problem, počastitev ustreljenih na Opčinah pa so spremljale povojne delitve med komunističnimi borci in narodnjaki. V tej delitvi je ključ. Kar se pa tiče bazoviške prireditve, naj povem, da ima VZPI/ANPI zadnja leta svojega predstavnika v organizacijskem odboru, zmeraj smo zraven in tudi jaz sem bil govornik v Bazovici.

Tigrovci združenju partizanov ne povzročajo zadrege?

Če je kdaj obstajala zadrega, je kvečjemu pred mnogimi leti. Danes nikakor. Tudi z organizacijo TIGR v Sloveniji imamo lepe odnose.

Kaj so za vas tigrovci?

Antifašisti.

V Bazovico zmeraj pridejo visoki slovenski in italijanski predstavniki. Udeležba na Opčinah pa je s tega vidika precej skromnejša. Ali to razumete kot krivico do obsojencev na drugem procesu?

Da, a dela se krivica celotnemu antifašističnemu boju. Naj povem brutalno: zdi se, kot da so žrtve tega drugega procesa žrtve B-kategorije. V Bazovico pridejo predstavniki slovenske vlade, tudi predsedniki republike, na Opčine nikoli nihče. Po 84 letih, kolikor jih mineva od procesa, bi bil že čas, da presežemo delitve. To bi bilo dobro za vse, predvsem za slovensko narodno skupnost v Italiji. Bazovica in Opčine imata enako dostojanstvo in sta vredni enakega spoštovanja. Želim pa tudi dodati, da sta bazoviška gmajna in opensko strelišče pomembna kraja spomina za celotno tržaško demokratično in antifašistično skupnost, ne samo za Slovence.

Prizorišče eksekucij na Opčinah še vedno ni urejeno v skladu z načeli dostojanstvenega ohranjanja spomina. Bi bilo drugače, če med petimi žrtvami procesa ne bi bili le Slovenci?

Verjetno bi bila zgodba že zaključena ali pa bi bili vsaj bližje ureditvi parka miru in temu, da bi se žrtvam poklonilo celotno mesto Trst.

Zakaj po vašem še ni parka miru?

Menim, da so nekatere dogovore zakasnila tudi nesoglasja znotraj slovenske manjšine, recimo zahteve jusarjev. Drugače pa je spomin na drugi tržaški proces ujet v delitve hladne vojne. Tudi lokacija predstavlja veliko oviro. Kot veste, je tam še zmeraj strelsko vadišče. Vse je prikazano v zelo lepem dokumentarcu, ki ga je predvajal slovenski program RAI.

Kdo je v tem trenutku najbolj kriv, da se nič ne premakne?

V tem trenutku so zagotovo najbolj krivi tisti, ki vodijo Občino Trst. Mi smo svoje naredili, pristali smo tudi na zmanjšanje obsega projekta parka miru. Na potezi je občina, ki pa se ne zgane. Ne mislim samo na župana. Mislim, da so zadržki v njegovem odboru.

Občino Trst so vodile tudi levosredinske koalicije. Nimajo tudi te svoj del odgovornosti?

Gotovo. Lahko bi recimo postavile določene obveze v proračun, s čimer bi bilo naslednikom težje zaustavljati postopke. Leva sredina je bila premalo – pogumna, pozorna? Ne vem, kaj je primernejši izraz.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.