Po 60. letu sonce dobro dene, a telo hitro pokaže, da pretiravamo

Sonce po 60. letu ni sovražnik. Nasprotno, sprehod v lepem dnevu, delo na vrtu, izlet v naravo ali kava na terasi lahko dobro vplivajo na razpoloženje, gibanje, spanec in občutek vitalnosti. Težava nastane, ker telo z leti vročino prenaša drugače. Že nekaj ur na močnem soncu, premalo vode, delo med gredicami ali daljši sprehod po razgretem mestu lahko povzročijo utrujenost, omotico, glavobol, krče ali slabost.

Pri starejših so dodatno pomembne kronične bolezni in zdravila, saj nekatera vplivajo na znojenje, tlak, hidracijo ali sposobnost telesa, da se ohlaja. NIJZ med najbolj ranljive v vročini uvršča starejše, otroke in nekatere bolnike, med drugim ljudi s srčno žilnimi boleznimi, boleznimi dihal, sladkorno boleznijo in boleznimi ledvic.

V nadaljevanju preberite

• zakaj se po 60. letu utrujenost na soncu lahko pojavi hitreje,
• kdaj so hoja, vrt in izleti najbolj varni,
• koliko pozornosti je treba nameniti vodi in lahki hrani,
• zakaj so nekatera zdravila v vročini posebna tema,
• kateri znaki pomenijo, da je treba takoj v senco ali po pomoč.

Toplota dobro vpliva na telo, dokler ji postavimo mejo

Mnogi ljudje po 60. letu dobro vedo, da jim gibanje koristi. Jutranja hoja, lažje vrtnarjenje in izleti ohranjajo mišice, ravnotežje in voljo. Vendar poletna vročina spremeni pravila. Telo se mora hladiti z znojenjem, srce dela intenzivneje, krvne žile se širijo, tekočina pa se izgublja hitreje, kot se zdi.

Najbolj varni deli dneva so zgodnje jutro in poznejši večer. Delo na vrtu sredi dneva je lahko tvegano, četudi traja samo “še deset minut”. Prav ta dodatni čas pogosto naredi razliko. Paradižnik, fižol ali rože lahko počakajo. Telo v vročini ne opozori vedno glasno, ampak počasi: najprej z žejo, nato z utrujenostjo, težkimi nogami, slabšo zbranostjo in občutkom, da se je dan nenadoma podaljšal.

Vrt naj ne postane past

Vrtnarjenje je koristno, a v vročini zahrbtno. Človek se skloni, pobira plevel, zaliva, prestavlja lonce in šele pozneje opazi, da je prepoten, omotičen ali brez moči. Pri starejših je bolje delati krajše, z več premori. Klobuk, lahka oblačila, senca in steklenica vode ob gredi niso pretiravanje, ampak osnovna oprema.

Upokojenca na soncu

Voda mora biti pri roki prej, preden se pojavi žeja

Žeja ni vedno dovolj zanesljiv alarm. Starejši ljudje jo lahko občutijo manj izrazito, nekateri pa se pitju namerno izogibajo zaradi pogostejšega uriniranja. V vročini je to slaba zamenjava. NIJZ svetuje pitje dovolj tekočine in omejevanje telesne aktivnosti v najhujši vročini, pri vročih dneh pa se potrebe po tekočini povečajo.

Najboljša izbira je voda, lahko tudi nesladkan čaj ali razredčeni napitki. Alkohol ni primerna hidracija, saj lahko poslabša dehidracijo in presojo. Ob večjem potenju pomaga tudi lažja hrana z več vode: juhe, sadje, zelenjava, jogurt, solate in manj mastni obroki.

Barva urina pove veliko

Preprost domač znak hidracije je barva urina. Zelo temen urin pogosto pomeni, da telo potrebuje več tekočine. Povsem jasno pravilo sicer ne velja za vsakogar, saj lahko barvo spremenijo zdravila ali prehranska dopolnila, vendar je pri vročini to vseeno uporaben namig. Pri boleznih srca, ledvic ali pri omejitvi vnosa tekočine pa naj količino pitja določi zdravnik.

Zdravila in vročina: vprašanje za zdravnika ali farmacevta

Po 60. letu veliko ljudi redno jemlje zdravila. Prav zato vročina ni samo vremenska nevšečnost, ampak tudi zdravstveno vprašanje. Nekatera zdravila lahko povečajo tveganje za bolezni, povezane z vročino, ker vplivajo na hidracijo, elektrolite, znojenje, telesno temperaturo ali krvni tlak. Med zdravili, pri katerih je potrebna pozornost, so tudi diuretiki, nekatera zdravila za tlak, zdravila za srce, zdravila za duševno zdravje in druga zdravila, odvisno od posameznika.

To ne pomeni, da zdravila poleti prenehamo jemati. Ravno nasprotno: odmerkov ne spreminjamo sami. Pametno pa je pred vročinskimi dnevi vprašati zdravnika ali farmacevta, na kaj moramo biti pozorni. Pomembno je tudi pravilno shranjevanje zdravil. Vroč avto, torbica na soncu ali okenska polica niso primerna mesta za zdravila, ki morajo ostati pri določeni temperaturi.

Omotica ni vedno “samo vročina”

Če se po hoji ali vrtnarjenju pojavi omotica, šibkost, slabost ali nenavadna zmedenost, tega ne pripisujmo samoumevno letom. Lahko gre za padec tlaka, dehidracijo, težavo zaradi zdravil ali začetek toplotne izčrpanosti. Takrat je treba v senco, se usesti ali uleči, piti po požirkih in ohladiti telo.

>>> Zakaj generacije razmišljajo drugače in zakaj to ni samo stvar značaja

Izleti naj bodo krajši, pametnejši in z več premori

Družinski izleti, sprehodi ob morju ali obiski prireditev so po 60. letu še vedno zelo dobrodošli. Razlika je v pripravi. Pot naj ima senco, dostop do vode in možnost umika v hladen prostor. Hoja po razgretem asfaltu sredi dneva je precej bolj obremenjujoča kot enaka razdalja zjutraj v parku ali ob vodi.

Pri izletih je pametno imeti s seboj vodo, pokrivalo, osnovna zdravila, telefon in nekaj lahkega za pojesti. Ne čakajte, da se utrujenost nabere. Premor je učinkovit, dokler pride pravočasno.

Znaki, ki jih ne smemo prezreti

Toplotna izčrpanost se lahko kaže z močnim potenjem, šibkostjo, omotico, slabostjo, glavobolom, mišičnimi krči, hladno in vlažno kožo ali hitrim utripom. Pri hujših znakih, kot so zmedenost, omedlevica, zelo vroča koža, prenehanje znojenja ali nenavadno vedenje, je treba takoj poiskati nujno pomoč. Nacionalni inštitut za staranje navaja, da so zmedenost, omedlevica, suha pordela koža, močan hiter utrip in odsotnost znojenja pri vročini lahko znaki vročinske kapi.

Sonce naj ostane zaveznik, ne preizkus vzdržljivosti

Po 60. letu se soncu ni treba izogibati za vsako ceno. Potrebujemo svetlobo, gibanje, zrak in stik z okoljem. Treba pa je opustiti staro navado, da je treba vrt dokončati ne glede na uro, izlet izpeljati ne glede na vročino ali sprehod podaljšati, ker “še ni daleč”. Telo pošilja signale, ki jih je bolje vzeti resno.

Najvarnejše pravilo je preprosto: zgodaj ven, opoldne v senco, voda na dosegu roke, zdravila pod nadzorom in premor prej, preden ga telo zahteva. Tako sonce ostane prijeten del dneva, ne razlog za izčrpanost. Najlepši poletni dnevi niso tisti, ki jih preživimo na meji moči, temveč tisti, po katerih se zvečer počutimo živi, mirni in ne izžeti.

Ljudje po 60. letu, s katerimi se vsi radi pogovarjajo, imajo pogosto teh 8 navad

Tek ali plavanje po 50. letu: odgovor ni tako preprost, kot si želi večina

Koliko sklec bi morali narediti po 55. letu? Številke povedo manj, kot si mislite

Kako si po 50. letu urediti vsakdan za več energije in boljše počutje

Objava Po 60. letu sonce dobro dene, a telo hitro pokaže, da pretiravamo se je pojavila na Vse za moj dan.