Slovenski čebelarji bi lahko najpozneje v začetku leta 2028 začeli prejemati finančno podporo v višini 10 evrov na panj. Takšno zavezo so predstavniki Čebelarske zveze Slovenije dobili na današnjem srečanju z ministrom za kmetijstvo Janezom Ciglerjem Kraljem. Če bo ukrep zajel vseh približno 200.000 čebeljih družin, vpisanih v register, bo morala država zanj nameniti okoli dva milijona evrov.
Do dejanskega izplačevanja podpor pa je še nekaj korakov. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je po srečanju pojasnil, da bo treba za uvedbo ukrepa spremeniti strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027. Ali bo spremembo še mogoče vključiti vanj, za zdaj ni jasno.
Na ČZS so kljub temu z izkupičkom pogovorov zadovoljni. Po Nočevih besedah bi lahko čebelarji prvič prišli do tovrstne podpore za vseh približno 200.000 čebeljih družin, vpisanih v register.
10 evrov na panj sicer za slovenske čebelarje ni povsem nova številka. ČZS si je za takšno podporo prizadevala že v preteklosti, leta 2022 pa je država zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala že predvidela finančno nadomestilo v tej višini na čebeljo družino. Tokrat čebelarji želijo podporo umestiti med sistemske ukrepe.
Več denarja za medovite rastline
Podpora na panj ni bila edina tema srečanja. Čebelarji želijo tudi več denarja za sajenje medovitih rastlin v občinah. Predlagajo povečanje sredstev iz sklada za podnebne spremembe, po Nočevih besedah pa je predlogu naklonjena tudi ministrica za okolje Polona Rifelj. Pobudo za povečanje sredstev mora podati kmetijsko ministrstvo, minister pa je po navedbah ČZS napovedal, da bo to storil še danes.
Na mizi je bil tudi predlog, da bi v tednu slovenske hrane več domače hrane prišlo tudi tja, kjer se vsak dan pripravi veliko število obrokov. ČZS in druge kmetijske organizacije želijo slovensko hrano v večji meri vključiti v prehrano v domovih za starejše in bolnišnicah, pa tudi v sistem študentskih bonov. Na kmetijskem ministrstvu naj bi po besedah Noča iskali možnosti za uresničitev predloga.
Kaj z orientalskim sršenom?
Čebelarji so ministra opozorili tudi na širjenje orientalskega sršena. Njihov predlog je, da bi ga v Sloveniji razglasili za invazivno vrsto, saj bi s tem dobili zakonsko podlago za njegovo zatiranje.
Odprli so še vprašanje znanja novih čebelarjev. Na ČZS predlagajo, da bi moral vsak, ki se želi prvič vpisati v register čebelarjev, pred tem izkazati osnovno čebelarsko znanje.
Predlog po besedah Noča na sestanku ni naletel na nasprotovanje, vendar ima tudi drugo plat. Strožji pogoji bi lahko povečali število tistih, ki bi čebelarili brez registracije. ČZS zato ob morebitni uvedbi preverjanja znanja pričakuje tudi strožji inšpekcijski nadzor nad neregistriranimi čebelarji.
Od medu do povračila stroškov goriva
Ena od precej praktičnih težav, ki jo želijo rešiti čebelarji, je tudi mešanje osnovnih čebeljih pridelkov. Po sedanji ureditvi morajo za to odpreti dopolnilno dejavnost. ČZS želi, da bi lahko med, cvetni prah in matični mleček med seboj mešali v okviru osnovne čebelarske dejavnosti. Cigler Kralj je po navedbah zveze napovedal pogovor s finančnim ministrom.
Manj zadovoljni so bili čebelarji z odgovori nekaterih drugih ministrstev, na katera so naslovili svoje pobude. Od ministrstva za obrambo so glede načrtovanega Api centra dobili odgovor, da morajo pripraviti konkretnejši program.
Razočaral jih je tudi odgovor infrastrukturnega ministrstva glede povračila stroškov za nakup naftnih derivatov. Čebelarji so po zadnji noveli zakona o trošarinah sicer med upravičenci do pomoči, vendar Noč opozarja, da je čebelarska sezona že končana. Zato pričakuje, da bo pomoč uveljavljalo le malo čebelarjev, zneski pa bodo majhni.

2 hours ago
18







English (US)