ARTICLE AD
Če drezaš v osje gnezdo, te bo prej ali slej kakšna osa tudi pičila. Trenutno se jih je kar nekaj spravilo name. Ampak pike uspešno blažim, alergičen pa tudi nisem, zato trenutni »napad« ne bo pustil posledic.
Da ne nadaljujem, kot da pišem basen, ampak preidem k bistvu.
NAPOVED 1. INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NA TENIŠKI KLUB
6 let sem predsednik Teniškega kluba Kočevje. Tenis imam rad, zavzemam se za njegovo večjo popularizacijo in nekako se želim otresti njegove etikete elitizma. Rad imam tudi druge športe in strmim k temu, da se šport v Kočevju razvija.
A v birokratski vojni še tako vztrajen športnik poklekne.
Teniški klub Kočevje je večkrat neuspešno podal svoje stališče glede letnega programa športa (LPŠ), ki ga sprejme Občina Kočevje na predlog Zavoda za šport. Pogoji za ocenjevanje so se prepogosto spreminjali in dodajali. Občino in Zavod za šport sem opozoril, da letni program športa ni usklajen z generalnim zakonom o športu (ZŠpo-1) in da naj odpravijo pomanjkljivosti. Kasneje sem podal tudi prijavo. Pavšalni odgovor inšpektorja me je razočaral, prosil sem ga za dodatna pojasnila in zahteval podrobnejši nadzor.
Dobil sem, kar sem želel – torej podrobnejšo razlago. Za nameček in nagrado pa čez pol leta še napoved inšpekcijskega nadzora iz te iste inštitucije. Kakšno naključje, sem se spraševal, medtem ko sem mislil, da gre za edini osji pik.
NAPOVED 2. INŠPEKCIJSKEGA NADZORA NA PODJETJE poraVnava d.o.o.
Kot odgovorni urednik se čutim odgovornega, da spregovorim o temah, ki bi jih marsikdo raje pometel pod preprogo. Nismo se ustrašili vprašanja romske problematike, nismo pozabili na nesrečo v Melaminu in nesrečo v velenjskem premogovniku. Na vlado sem poslal odprto pismo ob 8. marcu in opozarjal na kritične razmere v podjetništvu in gospodarstvu.
Upam si trditi, da sem opozoril nase. Ampak ne zaradi sebe, ampak z namenom, da se kaj spremeni.
Edino, kar čutim, da se je po mojem pisanju na državne organe spremenilo, je to, da je moje podjetje poraVnava d. o. o. dobilo sedaj še inšpekcijski nadzor Finančne uprave RS. Kot pravim, pike se blaži, alergičen nisem …
Rad uporabim turški pregovor, da smo ljudje sužnji izrečenih besed in gospodarji tistih, ki jih zamolčimo. No, očitno je, da se tega pregovora ne držim in da rad povem, kar si mislim, in predvsem, kar je prav.
Bojim pa se, da to ljudje težko sprejmejo in da radi vržejo kakšno poleno pod noge. Situacija me spominja na obdobje cenzure, občutka maščevanja pa se ne morem znebiti.
Tako pač je, če drezaš v osje gnezdo. Samo ne vem, zakaj me pikajo sršeni in ne ose.
Kaj pa mislite vi?
Ivan Gabrič, odgovorni urednik