Pet zanimivih dejstev o škržatih, za katere verjetno še niste slišali

Sredi poletnega dne, med borovci in oljkami, narava zazveni v enakomernem ritmu. Ta zvok, ki ga povezujemo z dopustom na jugu, je glas škržatov. Čeprav so mediteranske pokrajine brez njihove pesmi skoraj nepredstavljive, so škržati več kot le ozadje poletja. Njihovo življenje je polno nenavadnosti, ki jih poznajo le redki. Njihova biologija, komunikacija in preživetvene strategije so predmet občudovanja znanstvenikov po vsem svetu.

Zvok poletja, ki ni samo pesem

Tudi v Sloveniji jih poznamo predvsem s Primorske, kjer njihovo petje označuje začetek pravega poletja. Vendar pa malo ljudi razume kompleksnost njihovega vedenja in življenjskega cikla, ki je eden najbolj izjemnih v tem našem svetu.

Škržat

Škržati so mojstri podzemnega čakanja

Čeprav jih vidimo in slišimo poleti, škržati v resnici največ časa preživijo pod zemljo. Ličinke številnih vrst živijo pod površjem tudi do 17 let, kjer se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi in se počasi razvijajo. Na površje pridejo le enkrat – da se prelevijo v odraslo obliko, oddajo svoj znameniti zvok in se razmnožijo. Njihovo površinsko življenje traja le nekaj tednov.

Med čakanjem v zemlji se hranijo s sokovi korenin, kar jim omogoča preživetje skozi vse letne čase. Proces njihove preobrazbe iz ličinke v odraslo žuželko je izjemno energetsko zahteven in natančno tempiran. Številne vrste iz ZDA, na primer ciklični škržati, se pojavijo v množičnih valovih vsakih 13 ali 17 let. V tem obdobju iz zemlje izplazijo milijarde osebkov hkrati, kar jim daje prednost pred plenilci – narava namreč preprosto ne more predelati toliko hrane naenkrat.

Večina svojega življenja preživijo v zemlji

Tudi v Evropi imajo določene vrste dolgo obdobje ličinkastega razvoja, čeprav ni tako natančno ciklično. Škržati v Sloveniji običajno potrebujejo med 2 in 5 let, da se razvijejo do odrasle stopnje. Kljub temu velja, da jih večina življenja mine v temi in samoti pod površjem zemlje.

Zvok oddajajo le samci in to s posebnim organom

Samci škržatov proizvajajo zvok s pomočjo posebnega organa, imenovanega timbal. Nahaja se na spodnji strani njihovega zadka. Gre za membrano, ki jo mišice hitro vlečejo in sproščajo, kar ustvarja vibracije. Te se ojačajo z zračnimi votlinami v telesu, podobno kot zvočna skrinjica pri glasbenem instrumentu. Samice na ta zvok ne odgovarjajo s petjem, temveč se odzovejo z gibanjem ali približevanjem.

Zvočni aparat ni v ustih, ampak v trebuhu

Zanimivo je, da različne vrste škržatov proizvajajo različne frekvence in ritme, ki so značilni za posamezno vrsto. Tako se posamezne vrste med seboj ne zamenjujejo pri parjenju. Nekatere vrste imajo visoke, skoraj cvileče zvoke, druge pa globoke, monotone ritme. Obstajajo celo vrste, katerih zvok je tako visok, da ga človeško uho komaj zazna.

Škržati imajo tudi sposobnost nadzora nad intenzivnostjo svojega petja. V vročih dneh, ko je veliko konkurence med samci, se ti trudijo s čim glasnejšim in vztrajnejšim petjem. S tem privabijo samice in hkrati opozarjajo druge samce na svojo prisotnost. Glasnost je torej orodje za dominanco.

Škržati imajo izredno natančno termoregulacijo

Petje je odvisno od temperature

Škržati začnejo peti šele, ko dosežejo določeno temperaturo telesa – običajno nad 25 °C. Petje je odvisno od zunanje toplote, saj omogoča sprožitev mišic, potrebnih za vibracijo timbala. Če temperatura pade, na primer po nevihti ali ponoči, se petje ustavi. Zato je slišnost škržatov dober naravni indikator toplote v okolju.

Ta biološki mehanizem je posledica dejstva, da so žuželke hladnokrvne. To pomeni, da ne morejo same uravnavati telesne temperature. Aktivne postanejo šele, ko jih sonce ali toplota okolja dovolj segreje. Zato so škržati najbolj glasni zgodaj popoldne, med 13. in 16. uro, ko so temperature najvišje.

Poleg tega škržati svoje petje prilagajajo tudi glede na mikroklimatske razmere. V globoki senci borovega gozda, kjer je temperatura nekoliko nižja, začnejo peti kasneje, kot tisti na sončnih stenah. Ta pojav so znanstveniki podrobno preučevali in ugotovili, da gre za natančno fiziološko prilagoditev okolju.

V času pevske sezone so izjemno glasni

Najglasnejši med vsemi žuželkami

Škržati so po jakosti petja absolutni rekorderji v žuželčjem svetu. Nekatere vrste dosežejo do 120 decibelov, kar je glasnost motorne žage ali glasnega koncerta. Njihov zvok lahko preglasi človeški govor in se sliši na razdalji več sto metrov. Vse to zaradi potrebe po privabljanju samic, saj večja jakost pomeni več možnosti za uspešno parjenje.

Škržati imajo tudi posebno sposobnost usmerjanja zvoka. Z uporabo svojega telesa kot resonančne komore lahko usmerijo zvok v določeno smer, s čimer povečajo domet in učinkovitost komunikacije. Ta strategija jim omogoča, da v gostem rastju dosežejo čim več samic.

Lokalno prebivalstvo se pogosto šali, da so škržati poleti glasnejši od otrok ali avtomobilov. A v resnici imajo zelo pomembno vlogo v naravni zvočni krajini. Njihovo petje ustvarja značilno zvočno kuliso, ki vpliva tudi na naše razpoloženje. Nekateri psihologi menijo, da nas enakomerni ritmi naravnih zvokov, kot je škržatovo petje, sproščajo in zmanjšujejo stres.

Njihova prisotnost ima pomembno vlogo v ekosistemu

Ko se množično pojavijo iz zemlje, škržati postanejo pomemben vir hrane za ptice, sesalce in druge žuželke. Njihove ličinke rahljajo prst in vplivajo na zdravje rastlin. Poleg tega njihovo propadlo telo obogati tla z organskimi snovmi. V tem smislu so škržati pomemben del prehranske verige in kroženja hranil.

Niso le pesem poletja, ampak tudi vir življenja

Zaradi svoje številčnosti v določenih sezonah postanejo nepogrešljiv vir energije za številne živali. Ptice, kot so škorci in sinice, se v obdobju množičnega pojavljanja škržatov hranijo skoraj izključno z njimi. Tudi večje žuželke, kot so bogomolke, se zanašajo na škržate kot sezonski plen.

Po smrti škržati ostanejo na tleh, kjer njihova telesa hitro razpadejo in obogatijo tla. Njihove ličinke med razvojem ustvarjajo majhne rove, kar povečuje prezračenost tal in olajša odtekanje vode. Škržati torej vplivajo na mikroekološko dinamiko tal na način, ki koristi številnim drugim rastlinskim in živalskim vrstam.

Poletje brez škržatov bi bilo tišje in revnejše

Škržati niso le poletni spremljevalci, ampak kompleksna bitja z edinstvenim življenjskim ciklom. Njihova sposobnost preživetja v tleh, način petja in ekološka vloga so dokaz, da narava deluje po pametnem, a pogosto nevidnem načrtu. Naslednjič, ko vas bo sredi dneva njihova pesem presenetila v senci borovca, se spomnite, da poslušate eno najbolj nenavadnih zgodb iz sveta žuželk.

Njihova odsotnost bi pomenila izgubo nečesa več kot le zvoka. Manjkala bi celotna plast naravne izkušnje, ki oblikuje naš odnos do poletja, do narave in do miru, ki ga ta zvok prinaša. Zato ni presenetljivo, da v mnogih kulturah petje škržatov simbolizira poletje, srečo in življenje samo.

Kdaj se začnejo oglašati škržati in zakaj jih slišimo le poleti

Objava Pet zanimivih dejstev o škržatih, za katere verjetno še niste slišali se je pojavila na Vse za moj dan.