Pesem, ki objame dom: Noa Vilčnik šepeta o Štajerski

V današnjem svetu, kjer se selimo zaradi šolanja, dela ali priložnosti, se vse pogosteje vračamo k vprašanju, kaj sploh pomeni dom. Nova skladba mlade kantavtorice Noe Vilčnik je ravno to – glasbeni odgovor, ki ne potrebuje razlage, ampak samo tiho poslušanje. Pesem o Štajerski je posvetilo pokrajini, iz katere prihaja, in obenem ljubezensko pismo vsakemu, ki je moral oditi, a nosi dom vedno s seboj.

Med Dunajem in Mariborom: domotožjje, vtkano v glasbo

Melanholična, intimna in presunljivo iskrena pesem ni nastala po naključju. Njen besedilni temelj je postavil priznani slovenski pesnik in pisatelj Rok Vilčnik, Noin oče. Noa je za besede napisala glasbo, jih odpela in s tem ustvarila skladbo, ki ni le osebna, temveč univerzalna.

Hčerka in oče, ustvarjalni duet s posebnim odnosom

Njuno sodelovanje se ni začelo s to pesmijo. Prvi odmev v slovenskem glasbenem prostoru je Noa dosegla s pesmijo Novo upanje, ki je zmagala v radijski rubriki Pesem in pol Radia Koper. Tam se je prvič srečala z besedilom svojega očeta, ki ga je uglasbila z neverjetnim posluhom za besede.

Kasneje sta ustvarila še ganljivo Le cieltriste – Žalostno nebo, ki poslušalca popelje v globine notranjega sveta in hkrati v univerzalna občutja izgube, hrepenenja in povezanosti.

Noa Vilčnik

Pesem, ki se začne z vrstico o Lentu in konča z objemom

Nova pesem v ospredje postavlja Štajersko – ne toliko kot geografsko točko, temveč kot notranji zemljevid. Prvi verz je jasen: Štajerska je v mojih mislih, tisti njen najlepši del. Tam na Lentu dol ob reki, kjer si prvič me objel.

V nekaj vrsticah je zarisana cela pokrajina, toda ne tista iz turistične razglednice, temveč tista iz srca. Lent ob Dravi, otroštvo, prvi objem – to so slike, ki v pesmi ne zapirajo, temveč odpirajo. Poslušalcu pustijo prostor, da v njih najde svoj Lent, svoj objem.

Glasbeni jezik čustev in nežnosti

Skladba je aranžmirana in producirana v sodelovanju s pianistom Sebastijanom Duhom, ki je poskrbel tudi za mastering in subtilno klavirsko spremljavo. Kitaro je prispeval Igor Bezget, legenda mariborske glasbene scene, kontrabas pa Janez Krevelj, mladi glasbenik z izjemnim posluhom za dinamiko in prostor.

Ta zasedba ni le skupek dobrih glasbenikov, temveč pravi dialog generacij. V pesmi ni nič odvečnega. Vsak ton ima svoje mesto, vsaka pavza svoje sporočilo. To ni popevka, ki se trudi biti radijska uspešnica. To je pesem, ki zdrsne pod kožo in tam ostane.

Video, ki diha z besedilom

Videospot, ki spremlja skladbo, je delo Denisa Horvata, s pomočjo Tine Nemec in Željka Zeleničiča. V njem so ujete podobe, ki ne govorijo neposredno o Štajerski, pač pa o prostoru, kjer si nekdo želi biti. Gre za nostalgično popotovanje po mislih in pokrajinah, ki ne poznajo administrativnih meja.

Barvna paleta videa je mehka, toplih tonov, brez kričečih kontrastov – kot bi gledali v spomin. Poudarek ni na tem, kje smo, ampak kdaj smo to občutili. Zato je spot še en sloj pesmi, ki je v osnovi dialog med notranjim otrokom in odraslim, ki se poskuša spomniti.

Noa Vilčnik: med jezikom, klavirjem in zvokom domotožjja

Noa Vilčnik je magistrica prevajalstva, doma iz Maribora, zdaj živeč na Dunaju, kjer poučuje nemščino. Njen svet ni le glasba, temveč tudi jezik, kultura, razumevanje.

Devet let je kot otrok sedela za klavirjem, nato pa se je glasba prepletla z literaturo, besedo in zgodbami njenega očeta. Ne skriva, da verjame v nežno besedo, v pomen korenin in v prihodnost, ki jo gradimo z iskrenim trudom.

Njena glasba ni nastop, temveč izraz. Ni na odru, da bi dokazovala, ampak da bi podelila. Zato je poslušanje njenih pesmi pogosto bolj podobno branju dobre poezije kot koncertnemu doživetju.

Pesem, ki ne pozabi objema

V današnjem svetu hitrih čutvenih dražljajev in algoritmov, ki nam servirajo vnaprej preračunane emocije, Noina pesem deluje skoraj uporniško. Ne podlega formi, ampak jo razgrajuje. Ne sili v refren, ampak se prepušča toku. To je skladba, ki ne pozabi objema, tudi če ga ni moč več ponoviti.

Morda je prav zato pesem tako močna. Ne z melodramo, ampak z resnico. Ne z dramo, ampak s tišino.

Objava Pesem, ki objame dom: Noa Vilčnik šepeta o Štajerski se je pojavila na Vse za moj dan.