»Otroci so bili že od nekdaj prve žrtve oboroženih konfliktov«

Nello Scavo, posebni poročevalec dnevnika Italijanske škofovske konference Avvenire, med najinim pogovorom še ni vedel, ali bo danes ob 19. uri v Trstu lahko osebno dvignil nagrado Unicef Link, ki mu jo bo na novinarskem festivalu pod šotorom na Velikem trgu podelil Sklad. »Vse je odvisno od Vladimirja Putina,« je povedal, »če bo odšel v Istanbul na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, bom moral na pot, v Turčijo ali Ukrajino.« To se potem ni zgodilo: včeraj je Scavo nastopil v Trstu skupaj z novinarjem Repubblice Carlom Boninijem. Intervju pa je potekal le nekaj dni po tem, ko sta v Sredozemlju na prenatrpanem čolnu od lakote in žeje umrla dva nedolžna otroka. Vnovični žrtvi »nerazumnih nosilcev oblasti«.

Zakaj so ravno otroci, najbolj nebogljena bitja, prve žrtve vojn?

Zgodovina nas uči, da so bili otroci od nekdaj prve žrtve oboroženih konfliktov. Že Sveto pismo navaja, da je kralj Herod, ki se je zbal za svoj prestol, dal pomoriti vse prvorojence. Otroci predstavljajo prihodnost in to ne le v demografskem smislu. So nosilci družbeno-kulturnega razvoja. Uničenje otrok pomeni uničenje prihodnosti kraja, v katerem divja nasilje. V Gazi, Mjanmaru, Kongu, Ukrajini in drugih krajih otroke ubijajo, jih novačijo v oborožene sile in iz njih naredijo krvoločne vojake ali jih deportirajo ter prevzgajajo.

Ravno o deportacijah otrok pišete v zadnji knjigi Il salvatore di bambini: Una storia ucraina. Glavnega junaka iz mesta Herson imenujete ukrajinski Oskar Schindler. Kdo je to?

Volodimir Sahajdak, direktor tamkajšnje sirotišnice: rešil je 67 otrok, ki so jih ruski okupatorji nameravali ugrabiti in deportirati v Rusijo.

Kako ste izvedeli za to zgodbo?

Od samega začetka invazije sem prejemal novice o ugrabljenih otrocih, nisem pa vedel, ali gre za resnico ali pa za lažne govorice. Vse se je spremenilo, ko sem spomladi leta 2022 stopil v stik s fotoreporterjem, ki je v okupiranem mestu Herson dokumentiral ruske zločine proti civilistom, zaradi česar se je bil prisiljen umakniti. Potrdil mi je obstoj sirotišnice, iz katere je Volodimir poskušal evakuirati otroke in jih tako rešiti pred deportacijo. Ko so novembra istega leta ukrajinske oborožene sile osvobodile mesto, sem nemudoma krenil na pot, da bi spoznal rešitelja otrok.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.