OpenAI je sporočil, da bo moral zaradi začasne sodne odredbe v tožbi, ki so jo zoper podjetje vložili The New York Times in nekaj drugih založnikov, hraniti vso zgodovino pogovorov z uporabniki, četudi bodo ti v spletnem vmesniku "izbrisali" pogovor. V tožbi zoper OpenAI založniki trdijo, da so bile z razvojem orodja ChatGPT in različnih modelov, ki ga poganjajo, kršene avtorske pravice. To bi lahko dokazali z daljšimi izseki avtorsko zaščitenih vsebin, ki jih domnevno ChatGPT izpiše ob določenih pozivih. Brisanje zgodovine pogovorov bi bilo uničevanje dokazov, meni sodišče, zato je treba zgodovino hraniti.
Ukrep bo prizadel uporabnike različic ChatGPT Free, Plus, Pro in dostopa prek API, ne nanaša pa se na ChatGPT Enterprise ali ChatGPT Edu. Prav tako ne velja za uporabnike, ki imajo izrecno sklenjene dogovore o neshranjevanju podatkov (Zero Data Retention). OpenAI se je sicer pritožil na odredbo, a dokler velja, se bodo pogovori shranjevali.
To predstavlja zanimiv trk s splošno uredbo v EU (GDPR), ki uporabnikom daje izrecno pravico do pozabe, torej lahko zahtevajo nepreklicni izbris vseh svojih podatkov. OpenAI ne more hkrati izpolniti ameriške sodne odredbe in GDPR.
Kot OpenAI pojasnjuje v odgovorih na pogosta vprašanja, se bodo osebni podatki shranjevali v ločenem varnem sistemu, do katerih ne bo imel dostop nihče brez pravnega temelja. Uporabljali jih bodo izključno za izpolnjevanje sodnih pozivov. Podatke bodo hranili, dokler bo to potrebno. Normalna politika hrambe podatkov sicer obsega 30 dni.[st.slika 75552]