Onstran meje: Pazljivo v Trst

Tržačani in obiskovalci Trsta že nekaj časa opozarjajo, da mesto ni več varno. Minule raziskave so potrdile, da je situacija vsako leto hujša, saj se na lestvici najnevarnejših italijanskih mest iz leta v leto vzpenja proti vrhu, kjer najdemo večja mesta. Pred šestimi leti, ko so strokovnjaki prvič opravili raziskavo, je bilo pristaniško mesto na 24. mestu, zdaj pa je že na 12. mestu.

Italijanski medij, gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore, vsako leto objavi lestvico krajev z najvišjo stopnjo kriminalitete v državi, ki jo oblikuje na podlagi podatkov notranjega ministrstva, in sicer števila kaznivih dejanj glede na število prebivalcev. Za naziv najnevarnejšega mesta se »bori« 106 mest, Trst pa je v primerjavi z lanskim letom preskočil tri mesta, na presenečenje mnogih tudi razvpiti Neapelj. Prva tri mesta so letos zasedli Milano, Firence ter Rim. Na lestvico so se pod prvo dvanajsterico najbolj ogroženih mest po začudenju mnogih uvrstila mesta centralnega ter severnega dela Italije, kar ne sovpada z mitom, da je jug Apeninskega polotoka eno izmed kriminalu bolj nagnjenih območij sveta. Razlog za to pa je preprost, da se na jugu veliko kaznivih dejanj zakrije in pomete pod preprogo, na severu pa je nagnjenost k prijavam in poročanju večja.

V letu 2024 so na Tržaškem prijavili 10.440 kaznivih dejanj, kar znaša 4.578 prepovedanih početij na 100.000 prebivalcev. Če to primerjamo s poročilom iz leta poprej, ko je bilo takih dejanj 9.634 (4.207,9 na 100.000 prebivalcev), je porast 8,37-odstoten. Trst je denimo pri zahodnih sosedih na prvem mestu glede spolnega nasilja, prostitucije in otroške pornografije, ter tudi pri računalniških goljufijah in prevarah. V zadnjih letih izstopajo še nasilna dejanja zoper osebe, kamor spadajo napadi in telesne poškodbe, saj je v tem segmentu obmorsko mesto na drugem mestu.

Preprodaja drog in drugih prepovedanih substanc je v največjem mestu italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina prav tako pogosta (3. mesto med vsemi), njegovi obiskovalci pa morajo biti na sprehodu po ulicah kar se da pozorni, saj so pogosti tudi ropi. Tržaški kriminalisti imajo nenehne težave s kaznivimi dejanji proti premoženju, kot so tatvine in izsiljevanja, pa tudi s tihotapljenjem. Precej nižje na lestvici nevarnih mest najdemo ostala mesta iz prej omenjene pokrajine. Gorica je recimo s 4.500 prijavami na 100.000 prebivalcev na 50. mestu, Videm na 67. mestu, Pordenone pa na repu razpredelnice, na 101. mestu, s samo 2.368 prijavami na prej omenjeno količino prebivalcev.

Razkritje in objava rezultatov je izzvala odzive tudi pri nekaterih tržaških veljakih, med katerimi je bila političarka slovenskih korenin Tatjana Rojc, članica italijanskega senata iz vrst Demokratske stranke: »Pogled na lestvico kriminalitete je zaskrbljujoč, a prav nič presenetljiv, saj Tržačani že nekaj časa opozarjajo na slabšo varnost mesta in vse pogostejša kriminalna dejanja. Potrebno se bo s problematiko ukvarjati, ji posvečati večjo pozornost in določiti ukrepe za preprečevanje kaznivih dejanj.«

O kriminaliteti pa se vse bolj piše in govori tudi v slovenskem prostoru. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je bilo lani na državnih tožilstvih v primerjavi z letom 2023 ovadenih 25.694 polnoletnih (2 odstotka več), 2.422 mladoletnih (8 odstotkov več) ter 795 pravnih oseb (5 odstotkov manj). Čeprav je bilo ovadb polnoletnih oseb več, pa se je za 10 odstotkov zmanjšalo število obtoženih, kar 86 odstotkov le-teh pa so predstavljali moški.

Tudi v Sloveniji so obsojenci najpogosteje kradli, saj so tatvine in velike tatvine predstavljale tretjino vseh obsodb pri moških storilcih in več kot polovico pri ženskah. Za 90 odstotkov obsojenih polnoletnih moških in 91,3 odstotkov obsojenih polnoletnih žensk je bila določena zaporna kazen, med katerimi je bila najpogostejša pogojna zaporna kazen, ki traja med 3 in 6 meseci. Zoper premoženje je bilo največ kazni izrečenih tudi pri mladoletnikih (40 odstotkov), med vzgojnimi ukrepi pa je prevladovalo nadzorstvo organa socialnega varstva, pri katerem storilec ostane v svojem okolju pod nadzorom dodeljenega svetovalca, ki mu nudi strokovno pomoč pri razvoju in vzgoji. Kljub večjemu nadzoru, uporabi tehnologije, izrečenih kazni in ozaveščanju ljudi na socialnih mrežah, pa moramo žal o kriminalu pisati iz leta v leto več.

Andraž Velkavrh