Omejitvam kratkotrajnega oddajanja stanovanj se v DZ obeta podpora

Koalicijski poslanci so pred današnjim glasovanjem napovedali podporo predlogu novele zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin. V NSi mu nasprotujejo, v SDS podporo pogojujejo s potrditvijo njihovega dopolnila, ki časovno omejitev oddajanja odpravlja. Vladi očitajo omejevanje svobodne gospodarske pobude.

Predlog novele zakona uvaja omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, a jim daje možnost razrahljanja te omejitve. Kriterije za določitev občin s splošno časovno omejitvijo oddajanja bo z uredbo določila vlada, seznam bo veljal dve leti. Te občine bodo lahko po opravljeni analizi omejitev spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.

Po predlogu novele se ustvarja pravno podlago za regulacijo tudi v občinah, ki ne bodo uvrščene na seznam občin s krizo na stanovanjskem trgu, tako da bodo lahko na podlagi analize določile omejitev, ki je najmanj 60 dni oddajanja v koledarskem letu.

Zakon določa jasne splošne pogoje, kot je vpis v register nastanitvenih obratov, obvezna pridobitev unikatne identifikacijske številke in soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi ter soglasje lastnikov mejnih stanovanj. Dejavnost se ne sme opravljati v oskrbovanih stanovanjih.

Časovne omejitve bi začele veljati z letom 2027, leto prej bi začeli veljati splošni pogoji, predvsem obveznost pridobitve soglasja solastnikov.

V opoziciji predlogu nasprotujejo oz. mu v SDS podporo pogojujejo s potrditvijo njihovega dopolnila, ki po pojasnilih Andreja Kosija odpravlja člen, ki določa časovno omejitev oddajanja.

Tako v SDS kot NSi so bili kritični, da vlada stanovanjsko problematiko ureja z zakonom o gostinstvu. “Gostinci se srečujejo s takimi in drugačnimi težavami, zapirajo se dobre gostilne in tako dalje, mi pa v zakonu o gostinstvu največ pozornosti usmerjamo v stanovanjsko politiko,” je bil kritičen Kosi. V SDS bi dolgotrajni najem spodbujali z boljšimi davčnimi pogoji za najemodajalce, ki bi stanovanja oddajali za dalj časa.

“Potrebna je gradnja študentskih domov, predvsem v velikih krajih, kot je Ljubljana, zagotoviti je treba pravno zaščito najemodajalcev, omogočiti dostop do stanovanjskih kreditov, uvesti davčne olajšave za mlade in mlade družine … to so pravi in učinkoviti pristopi, ki jih zagovarja NSi, ampak vlada je neposlušna,” je dodal Franc Medic.

“Ministrstvo za gospodarstvo, ki naj bi bilo branik svobodne gospodarske pobude, jo s tem zakonom omejuje, kar je nesprejemljivo,” pa je poudaril Rado Gladek (SDS). Njegov strankarski kolega Andrej Poglajen je izrazil upanje, da ga bodo tisti, ki jim bo zakon posegel v njihove dejavnosti, odnesli do ustavnega sodišča.

Pred današnjo obravnavo predloga novele v DZ so se ponovno oglasili v združenju sobodajalcev, kjer mu nasprotujejo. Ob tem so gospodarskega ministra Matjaža Hana ponovno pozivali k opravičilu zaradi izjave, da se je od leta 2019 petkrat povečalo število stanovanj v turistični ponudbi. “Navedba je zavajajoča,” so izpostavili.

Za napačno navajanje se je danes opravičil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. “Mi smo rekli, da se je v zadnjih petih letih fenomen kratkotrajnega najema v Sloveniji povečal petkrat, to je narobe. Petkrat se je fenomen kratkotrajnega najema v Sloveniji povečal v zadnjih osmih letih in če kdo misli, da je zaradi tega problem kaj manjši, prav. Jaz pa se v vsakem primeru za ne dovolj natančno navajanje podatkov opravičujem, da pa to popravim, naj bom zelo konkreten – leta 2015 smo imeli v ponudbi kratkotrajnega najema 2569 stanovanj, leta 2023 pa 12.912, torej petkrat več v obdobju osmih let,” je bil jasen.

Zakonu so v bran stopili predvsem v največji koalicijski stranki. “Po več letih neurejenosti končno prinaša red na enem najbolj občutljivih področij, kratkotrajnem oddajanju stanovanj v turistične namene,” je izpostavil Aleksander Prosen Kralj (Svoboda). Rešitve, ki jih prinaša, niso edini ukrep, temveč so zgolj kamenček v širšem mozaiku ukrepov, s katerimi se vlada sistematično in resno loteva stanovanjske problematike, je dejal.

“Čakajo nas še novele stanovanjskega zakona in pa zakon o financiranju javnih najemnih stanovanj, tako da se te problematike dejansko lotevamo celostno,” je naštela Sara Žibrat (Svoboda). Kot je dodala, platforme za oddajanje nepremičnin, kot je Airbnb, niso bile mišljene, da sobodajalec, ki je fizična oseba, postane hotelir, ampak so bile mišljene, da lahko ljudje, ko recimo poleti potujejo, oddajo svojo sobo, da si pokrijejo stroške,” je dodala.

Katarina Štravs iz Svobode je prepričana, da ne ogroža sobodajalstva, ampak gre za dober kompromis med povsem nasprotnimi pričakovanji in željami.

Da je regulacija potrebna, sta se strinjala tudi Milan Jakopovič (Levica) in Bojana Muršič (SD). “Stanovanje naj bo stanovanje,” je poudaril Jakopovič. “Stanovanja niso luksuz, streha nad glavo je ustavna pravica in če hočemo to uresničiti, moramo kot država spregovoriti dovolj jasno, tudi v zakonu o gostinstvu,” je dejal.

Muršič je ob tem izpostavila, da zakon poleg omejevanja kratkoročnega oddajanja nepremičnin prinaša tudi druge rešitve. Frangež je izpostavil dve ključni – strokovno kategorizacijo nastanitvenih obratov višjih kakovostnih kategorij štirih in petih zvezdic oziroma jabolk ter uvedbo nove najvišje kakovostne kategorije za turistične kmetije, torej peto zlato jabolko.

Gostinstvo razbremenjuje birokratskih postopkov z večjo fleksibilnostjo pri poslovanju, vključno z večjo vlogo lokalnih skupnosti za samostojno upravljanje razvoja gostinstva, še posebej na področju sprostitve obratovalnega časa in urejanja premičnih prehrambnih obratov, je sklenil.