Okoli 40 držav v Lvovu podprlo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino (dopolnjeno)

Mednarodna koalicija okoli 40 držav, med katerimi ni ZDA, je danes v Lvovu podprla ustanovitev posebnega sodišča za kaznivo dejanje agresije na Ukrajino, ki bo delovalo v okviru Sveta Evrope (SE). Pristojno bo za preiskovanje, pregon in sojenje političnim in vojaškim voditeljem Rusije.

Zunanji ministri in visoki predstavniki okoli 40 držav, tudi Slovenije, so danes v Lvovu sprejeli izjavo, v kateri so se zavezali k vzpostavitvi posebnega sodišča za zločin agresije na Ukrajino v okviru SE. Države si bodo prizadevale, da bo sodišče hitro vzpostavljeno, podpirale pa bodo tudi njegovo delovanje, je razvidno iz izjave, objavljene na spletni strani ukrajinskega zunanjega ministrstva.

“Ob današnjem dnevu Evrope se približujemo pravici za Ukrajince. Popolnoma stojimo za posebnim sodiščem, da bi odgovorni za grozovit zločin agresije proti Ukrajini odgovarjali. Ukrajinci si zaslužijo pravico. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da jo bodo dobili,” je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kot so zapisali na komisiji, bo posebno sodišče pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje ruskim političnim in vojaškim voditeljem, “ki nosijo največjo odgovornost za zločin agresije proti Ukrajini”. Po neuradnih informacijah gre za med 20 in 30 najvišjih ruskih predstavnikov.

Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu bo sicer lahko po navedbah virov pri EU sodilo šele po izteku mandata. Predsedniki držav, premierji in zunanji ministri imajo namreč, ko so na položaju, v skladu z mednarodnim pravom imuniteto.

“To sodišče se vzpostavlja, da bo v prihodnosti podalo ustrezne sodbe,” je v Lvovu dejal ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Dodal je, da želi Kijev “kazni za vse”, vključno s predsednikom, premierjem in zunanjim ministrom Rusije.

Sodišče z mednarodnimi tožilci in sodniki bodo vzpostavili na podlagi sporazuma med Ukrajino in Svetom Evrope, ki bo pripravilo vse potrebno za njegovo ustanovitev. To naj bi se zgodilo v začetku prihodnjega leta.

Ko bo enkrat ustanovljeno, bodo lahko ukrajinske oblasti domače primere preiskav in pregonov, povezanih z zločinom agresije, predale tožilcu posebnega sodišča. Temu bodo predani tudi dokazi, zbrani v okviru mednarodnega centra za pregon kaznivega dejanja agresije, ki deluje na agenciji EU za pravosodno sodelovanje Eurojust.

Zunanji ministri in predstavniki okoli 40 držav ter visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in evropski komisar za pravosodje Michael McGrath so se v Lvovu zbrali na dan Evrope, ko EU obeležuje začetek evropskega povezovanja.

Slovenijo je zastopala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Melita Gabrič. Kot so navedli na ministrstvu, se je Slovenija zavzela za zagotavljanje pravičnosti in odgovornosti, ki sta ključnega pomena za ohranjanje mednarodnega pravnega reda.

Že pred srečanjem t. i. jedrne skupine za ustanovitev posebnega sodišča za Ukrajino je v Lvovu na zahodu Ukrajine potekalo neformalno srečanje zunanjih ministrov EU, na katerem so sodelovali tudi ministri Združenega kraljestva, Norveške, Moldavije in Severne Makedonije. Gabrič je poudarila, da je “današnje srečanje v Lvovu znak naše podpore Ukrajini in naša skupna zaveza miru in ukrajinski poti v EU”.

Predstavnika ZDA medtem na srečanju jedrne skupine ni bilo, saj Washington od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo pri vzpostavljanju posebnega sodišča ne sodeluje več. Sodišču se bodo lahko sicer pridružile tudi države, ki niso del jedrne skupine.

V Moskvi so medtem danes z vojaško parado obeležili 80. obletnico konca druge svetovne vojne, na kateri je Putin gostil okoli 20 tujih voditeljev.