Odprtje gostujoče razstave Maks Bergant in Plečnik: čar lesa

Rezbarski mojster Maks Bergant (1912–1996) je bil nadaljevalec starega rezbarskega izročila, ko se je znanje pod mojstrovim mentorstvom širilo na pomočnike in vajence. Obrti se je izučil v Kamniku pri mojstru Ivanu Klemnu, najgloblje pa ga je zaznamovalo in oblikovalo sodelovanje z arhitektom Jožetom Plečnikom.

Podžupanja Romana Učakar je ob odprtju pozdravila vse navzoče v svojem imenu in v imenu Občine ter dejala: »Vesela sem, da lahko danes v Kamniku, od koder izhaja mojster Maks Bergant, gostimo razstavo, ki govori o delu, povezanosti in spoštovanju. Zgodba Berganta in Plečnika ni zgodba o velikih besedah, ampak o natančnem delu, o zaupanju in o tem, kako lahko iz sodelovanja nastanejo stvaritve, ki nas nagovorijo še danes. Ob takšnih priložnostih se mi zdi prav, da spomnimo tudi na vrednoto, ki bi jo morali bolj ceniti – to je spoštovanje do ročnega dela. Dela, ki zahteva čas, potrpežljivost in znanje. Hvala vsem, ki ste razstavo omogočili in jo pripeljali k nam. Še posebej pa hvala družini Bergant, ki skrbno ohranja spomin in zapuščino mojstra Maksa Berganta ter jo danes velikodušno deli z nami.«

Plečnika in Berganta je po 2. svetovni vojni pri obnovi stranjske cerkve sv. Benedikta povezal tedanji župnijski upravitelj, pater Martin Perc. To je za rezbarja Berganta pomenilo odločilno spodbudo za nadaljnje delo. Sodelovanje je razmahnilo njegove umetniške sposobnosti in zaznamovalo njegovo kasnejšo umetniško pot.

Gostujoča razstava Muzeja in galerij mesta Ljubljana – Plečnikova hiša predstavlja širši javnosti manj znan Bergantov opus in Plečnikov pozni opus. Njuno delo je odlično dokumentirano z medsebojnimi pismi, Plečnikovimi in Bergantovimi skicami za rezbarije ter arhivskimi fotografijami iz obdobja po II. svetovni vojni, ki so se ohranile v zasebni zbirki Bergantove družine in v Plečnikovi zbirki MGML. Prav tako so predstavljene izbrane Bergantove rezbarske mojstrovine iz privatne zbirke. V znak spoštovanja in duhovnega bratstva je Plečnik ob začetkih njunega dela Bergantu podaril monografijo svojih del Architectura perennis s posvetilom, ki si jo lahko ogledate na tej razstavi. Bergant je ustvarjal do smrti leta 1996; razstava izpostavlja njegovo sodelovanje s Plečnikom med letoma 1947 in 1957.

Razstavo, ki jo je zasnovala kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, je nastala v tesnem sodelovanju z družino Bergant iz Kamnika. Ana Porok je spregovorila o umetniški navezi Maksa Berganta in Jožeta Plečnika, ki je sčasoma prerasla v prijateljstvo: “Zelo nas veseli, da razstava, ki je bila februarja premierno predstavljena v Plečnikovi hiši, gostuje prav v Kamniku – mestu, kjer je Maks Bergant ustvaril svoj celoten umetniški opus. Njegova rezbarska dela so tu še vedno prisotna – bodisi v družinski lasti bodisi na ogled javnosti, denimo v cerkvi na Šutni ali v cerkvi sv. Benedikta v Stranjah. Prav slednja velja za enega vrhuncev ustvarjalnega dialoga med mojstroma – Bergantom in Plečnikom. Bergant je izdelal vse lesene dele, med njimi oltar in lestence. Sodelovala sta tudi pri okvirju za Marijo Pomagaj na Brezjah in škofovskem prestolu v ljubljanski stolnici.«

Razstava vabi k poglobljenemu pogledu na mojstrstvo lesene ornamentike in umetniškega sodelovanja, ki še danes navdihuje s svojo spoštljivo povezanostjo tradicije in avtorske vizije.

V glasbenem programu je nastopila Sofija Lederer z violončelom, za preplet besed je poskrbel Marko Kumer.

Razstava bo na ogled na gradu Zaprice do 28. marca 2026.