Odbor za pravosodje še brez odločitve o predlogu novele zakona o ustavnem sodišču

Odbor DZ za pravosodje danes še ni sprejel odločitve o predlogu novele zakona o ustavnem sodišču, ki jo je v parlamentarni postopek vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Po skoraj štiriurni obravnavi predloga, ki so jo zaznamovale številne replike in tudi izrečeni opomini, je namreč predsednica odbora Lena Grgurevič sejo prekinila.

Predlog novele sledi primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je bil v času opravljanja funkcije ustavnega sodnika pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Jaklič je pozneje zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.

Predsednica DZ je danes pojasnila, da je z novelo sledila pozivu predsednika ustavnega sodišča zakonodajnemu organu, da opredeli nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika. Kot je dejala, je bil njen prvotni predlog “zelo benevolenten”, na kar je opozorila tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS), zato je pripravila predlog dopolnil.

Z dopolnili bi določili, da o nezdružljivosti odloča predsednik ustavnega sodišča, po morebitni pritožbi pa ustavno sodišče na seji. Dodali bi tudi rok, v kateri ustavni sodnik poda pritožbo na odločitev predsednika ustavnega sodišča o nezdružljivosti, in rok, v katerem mora nato odločiti ustavno sodišče, je pojasnila.

A ZPS ostaja do zakona kritična. Po besedah vodje službe Nataše Voršič je zakon sporen z več vidikov. Kot je izpostavila, je že veljavna ureditev kompleksna, predlog zakona pa te kompleksnosti ne odpravlja, ampak jo še poglablja. Za predlagana dopolnila pa je ocenila, da so izrazito sporna, ne sledijo mnenju ZPS in ne odpravljajo temeljnih ustavnopravnih in pravnosistemskih opozoril, ampak pravno spornost predlagane ureditve mestoma še dodatno poglabljajo. Zato vsa opozorila ZPS ostajajo.

Klakočar Zupančič je poudarila, da je predlog v zakonodajnem postopku še mogoče izboljšati, in pozvala h konstruktivnim predlogom. Je pa zakon po njenem prepričanju potreben, saj naslavlja pravno praznino. Pojasnila je, da so se pri pripravi rešitev posvetovali tudi z ustavnim sodiščem in ministrstvom za pravosodje ter se navezali na ureditev, ki velja na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kot je dejal državni sekretar s pravosodnega ministrstva Milan Brglez, gredo spremembe v smer zagotovitve integritete, ugleda in posredno tudi avtoritete ustavnega sodišča.

V SDS so po drugi strani prepričani, da bi bilo, tudi glede na mnenje ZPS, najbolje, da bi predlog umaknili iz zakonodajne procedure. S tem je soglašal tudi Franc Medic iz NSi. O predlogu SDS, da zakonski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, pa danes še niso glasovali.

Poslanci SDS so v razpravi poudarjali, da sicer ne nasprotujejo, da se to vprašanje odpre. A kot je dejal Andrej Hoivik (SDS), gre pri predlogu novele za “lex Jaklič”, rešitve na podlagi primera enega ustavnega sodnika, “ki je velikokrat najbolj kritičen tudi do odločb ustavnega sodišča, ki gredo v prid aktualni vladni koaliciji”.

V SDS predlagajo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi. Če podpore dopolnilu ne bo, je to jasen indikator, da gre za lex Jaklič, je dejal Andrej Poglajen.

Novela na Jakličev položaj ne bo vplivala, je pojasnila Klakočar Zupančič, ki pa je vztrajala, da je to, “kar si je privoščil ustavni sodnik”, nesprejemljivo, nedopustno in nezdružljivo s funkcijo ustavnega sodnika. Predlog novele so podprli poslanci Gibanja Svoboda. Po besedah Darka Krajnca je “najlažje je narediti nič”, a so omejitve potrebne in je treba najti rešitev. Andreja Živic pa je glede mnenja ZPS dejala, da se ji zdi “zelo enostransko, celo čustveno napisano”.

Njene besede je Hoivik označil za nedopustne. Tudi sicer so sejo zaznamovale številne replike in očitki o neresničnosti navedb. Poslanci SDS so predsednici odbora očitali kršitev poslovnika, ta pa jim je izrekla več opominov. Hoiviku je odvzela tudi besedo, a ta odločitev glasovanja, ki ga je zahteval, ni prestala. Podprlo jo je pet poslancev Svobode, šest iz opozicijskih SDS in NSi je bilo proti.

Grgurevič je sejo po skoraj štirih urah zaradi drugih obveznosti prekinila.