Na okrogli mizi o priložnostih in izzivih na področju biotehnologije v Sloveniji

Biotehnologija je ključna za trajnostno prihodnost družbe, Slovenija pa s tesnim sodelovanjem med industrijo, akademskim svetom in raziskovalci ponuja obetavne priložnosti na tem področju. Za njen napredek so ključni ustrezni zakonski okviri, vlaganja v inovacije in odprtost družbe do novih tehnologij, so poudarili na okrogli mizi BFestivala.

Na okrogli mizi, ki je potekala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) v okviru BFestivala, so sogovorniki izpostavili ključne priložnosti in izzive za prihodnost biotehnologije. V prihodnjih letih pričakujejo intenziven razvoj novih tehnologij, ki bodo omogočile napredek tako v farmaciji kot v kmetijstvu, kjer je cilj bolj ekonomična in trajnostna proizvodnja.

Barbara Hubad iz podjetja Jafral je kot enega pomembnih področij biotehnologije izpostavila razvoj bakteriofagnih zdravil. Poudarila je, da je učinkovitih antibiotikov zaradi vse večje odpornosti proti njim vse manj, zato se v zadnjem času znova krepi zanimanje za bakteriofagna zdravila kot obetavne alternative pri zdravljenju bakterijskih okužb.

“Trenutno na trgu še ni komercialno dostopnega zdravila, v teku pa so že klinične študije, ki bi lahko vodile do tega, da bi bakteriofagi postali regulirana alternativa ali dopolnilo antibiotikom,” je dejala.

Jernej Jakše z biotehniške fakultete je posebno pozornost namenil priložnostim na področju rastlinske in kmetijske biotehnologije, kjer na trg že prihajajo novi gensko spremenjeni pridelki. Pričakuje se razvoj rastlin s specifičnimi lastnostmi, kot so večja odpornost na škodljivce in bolezni ter izboljšana fotosinteza, kar bi prispevalo k večji učinkovitosti pridelave, je dejal.

Vendar pa po njegovih besedah ostaja eden večjih izzivov iskanje trajnostnih nadomestnih rešitev, ki bi omogočili enako količino pridelave kot tradicionalne metode.

Slovenija se lahko pohvali z uspešnim razvojem biotehnološkega sektorja, je sicer dejal Jure Vajs iz farmacevtske družbe Sandoz. Kot je poudaril, je za to krivo predvsem dobro sodelovanje med industrijo, akademskim in raziskovalnim svetom, kar priznavajo tudi tuje korporacije, ki vlagajo v farmacevtsko in biotehnološko industrijo v državi. Po njegovih besedah to sodelovanje omogoča, da se gospodarstvo hitro prilagaja spremembam, hkrati pa je spodbudilo razvoj novih študijskih programov na slovenskih univerzah, s katerimi bodo zagotovili ustrezno usposobljen kader za prihodnost.

Sogovorniki so kot pomemben izziv pri razvoju biotehnološkega področja izpostavili predvsem pomanjkanje ustrezne zakonodaje. Pri zaposlovanju kadrov so se strinjali, da privabljanje strokovnjakov v podjetja ni težava. Poudarili pa so, da je za pridobivanje ključnih izkušenj pomembno vključevanje mladih v biotehnološka in farmacevtska podjetja.

Katja Križman iz podjetja Tech4Meat je poudarila, da zagonska podjetja večji poudarek sicer namenjajo visokousposobljenemu kadru, saj je hitra rast zanje ključnega pomena. Kljub temu pa z različnimi oblikami sodelovanja v svoje delovanje vključujejo tudi mlade.

“Slovenija se sicer izkazuje kot pozitivno okolje za razvoj podjetij, vendar pa Evropa kot celota ni vedno odprta za inovativne rešitve, kar lahko predstavlja oviro za podjetja pri uvajanju novih biotehnoloških produktov na trg,” pa je ob tem opozoril Gregor Kosec iz podjetja Acies Bio. To še posebej velja za trajnostno kmetijstvo, prehrano in farmacevtsko industrijo, kjer se inovacije uveljavljajo počasneje kot v nekaterih drugih delih sveta.

Poleg tega nihanja v pripravljenosti potrošnikov, da plačajo več za trajnostne izdelke, vplivajo na obseg vlaganj v biotehnološke inovacije, kar industriji prinaša dodatne izzive, je dejal.