Obramboslovka Juvan: Z obrambnima referendumoma na preizkušnji verodostojnost Slovenije

Obramboslovka Jelena Juvan pravi, da je resnično neverjetno in neodgovorno, da ob tem, ko Rusija kaže svojo moč v vojni z Ukrajino, na Balkanu pa so razmere nestabilne, v Sloveniji napovedujemo referenduma o članstvu v Natu in obrambnih izdatkih. Na preizkušnji bo tudi verodostojnost Slovenije v mednarodni skupnosti, opozarja.

DZ je v petek najprej na predlog Levice podprl razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Soglasno so ga podprli še v SD, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Gibanje Svoboda. V slednji pa so po glasovanju sporočili, da bodo prihodnji teden vložili predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.

Predstojnica katedre za obramboslovje na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Juvan meni, da gre pri vsem skupaj izključno za notranjepolitične igrice in da verjetno do vsega tega sploh ne bi prišlo, če ne bi bile volitve pred vrati. Po njeni oceni gre tako za preračunavanja in medsebojna obračunavanja zlasti znotraj koalicije, ki se je našla na nekem razpotju.

Po eni strani se ji zdi, da se želita z referendumom o obrambnih izdatkih stranki Levica in SD “izvleči iz situacije, v kateri sta se znašli, ker očitno ministri ne berejo vladnih gradiv”. Po drugi strani pa je bil presenetljiv tudi odgovor Svobode, ki napoveduje vložitev predloga za referendum o članstvu v Natu.

Če bosta referenduma peljala v neko široko razpravo o krepitvi obrambnih izdatkov in o nadaljnjem oboroževanju Slovenske vojske ali pa članstva v Natu, ki bo temeljila na izključno strokovnih argumentih, potem je to lahko tudi pozitivna stvar, pravi. A obenem dodaja, da v to ne verjame, saj se v Sloveniji tovrstne razprave odvijajo praviloma izključno po strankarskih razmejitvah. Zato se boji, da nobena od strani, tudi predlagateljici referendumov ne, ne bo sposobna volivcem jasno predstaviti tako prednosti članstva v Natu kot tudi možnih alternativ.

“Zdi se, kakor da bi se vrnili v leto 2003, ko smo imeli referendum za članstvo v Natu, ko se je veliko govorilo tudi o drugih alternativah, ampak nikoli ni bilo jasno predstavljeno, kaj te druge alternative sploh lahko prinašajo, kaj je v danih varnostnih razmerah na evropski celini globalno sploh alternativa Natu. Resnično upam, da nekdo od teh, ki nasprotujejo članstvu in pozivajo k izstopu, ne mislijo, da bo potem tri odstotke ali pa pet odstotkov BDP za obrambo dovolj. Ne bo, ampak bo vse skupaj še bistveno dražje,” je opozorila Juvan v pogovoru za STA.

Vprašati se moramo po njenih besedah tudi, ali Slovenija s svojo majhnostjo in geostrateško lego, ko je obkrožena večinoma s članicami Nata, obenem pa je v neposredni bližini Zahodnega Balkana, kjer so razmere precej nestabilne, sploh želi biti izolirana. “Nato se je v preteklosti pokazal kot učinkovit garant varnosti, miru, tudi v državah nekdanje Jugoslavije, razmere pa so danes v bistvu izjemno nestabilne. In v takšnih razmerah bi se šli mi neke velike mirovnike in izstopali iz Nata. To je v bistvu izjemno neodgovorno do nas in do prihodnjih generacij,” je dejala.

Prepričana je, da bo z referendumoma dodatno na preizkušnji verodostojnost Slovenije. “Že javnomnenjske raziskave v zadnjih letih, ki nas postavljajo izmed vseh članic na sam rep glede podpore, seveda vplivajo tudi na našo kredibilnost, pa ne samo v zavezništvu, ampak tudi širše v mednarodni skupnosti,” je opozorila.

Poleg tega je izpostavila, da vprašanje članstva v Natu ni zgolj vprašanje o oboroževanju in obrambnih izdatkih, ampak gre tudi za druge vidike. “Članstvo v Natu denimo tujim investitorjem ponuja oceno, da je Slovenija varno okolje, torej bi imel morebiten izstop iz Nata lahko tudi gospodarske učinke,” je navedla.