Ob svetovnem dnevu oceanov tudi opozorila pred posledicami globokomorskega rudarjenja

Svetovni dan oceanov, ki ga zaznamujemo danes, v središče postavlja vlogo oceanov kot enega največjih čudežev sveta in pomembnost njegove zaščite. Pri ZN ga bodo zaznamovali tudi z odprtjem konference o oceanih v Nici. V Greenpeace Slovenija ob tem politične odločevalce pozivajo, naj se na dogodku izrečejo proti globokomorskemu rudarjenju.

ZN ob svetovnem dnevu pozivajo odločevalce, da tudi pri odločanju o usodi oceanov ne pozabijo na vlogo oceanov kot čudeža sveta. “V trenutnem obdobju kriz je človeštvo vse bolj izolirano od narave in zaprto v samoohranitev. Ni ga bolj jasnega dokaza o naših sebičnih in kratkovidnih dejanjih kot v obupnem stanju oceanov,” so izpostavili.

Po njihovih opozorilih vsi sestavni elementi oceanov – od morskega življenja, ki proizvaja kisik, zdravilo in hrano, do njegove infrastrukture, ki veže ogljik in varuje obale – podpirajo človeštvo na različne načine. “Toda namesto da bi z oceani ravnali s hvaležnostjo in občudovanjem, smo ravnali z nevednostjo in pohlepom. Kljub neštetim opozorilom smo se odločili, da bomo izčrpali njihovo bogastvo, opustošili ekosisteme in onesnažili njihove globine,” so izpostavili pri ZN.

Opozarjajo, da si ne moremo več privoščiti, da bi oceane jemali za nekaj samoumevnega. “Bistvenega pomena je, da mobiliziramo vse akterje za ohranjanje in trajnostno uporabo oceana, da bodo imele prihodnje generacije priložnost uživati v njegovih čudesih, namesto da bi se spraševale, kaj je bilo izgubljeno,” so podčrtali.

Današnji svetovni dan pa bodo pri ZN zaznamovali z odprtjem globalne konference o oceanih v francoski Nici. Dogodka, ki je po navedbah ministrstva za naravne vire in prostor pomemben korak v globalnih prizadevanjih za zaščito oceanov in trajnostno upravljanje morskih virov, se bo udeležil tudi minister Jože Novak.

Slovenija bo svojo edinstveno vlogo hkratne predsedujoče barcelonski konvenciji, Donavski komisiji in vodni konvenciji izkoristila za promocijo pristopa od izvira do morja. “Ta pristop povezuje upravljanje sladkovodnih porečij z obalnimi in morskimi ekosistemi z namenom okrepitve odpornosti celotnega vodnega kroga. V razpravah bo Slovenija poudarila, da učinkovito varstvo oceanov in obal ni mogoče brez zmanjšanja onesnaževanja ter trajnostnega upravljanja voda v zaledju,” so navedli na ministrstvu.

Evropska komisija pa je v četrtek predstavila strategijo za oceane, s katero želi med drugim okrepiti konkurenčnost evropskega modrega gospodarstva, izboljšati zaščito oceanov in pomorsko varnost. Izvedbi strategije bo namenjen tudi poseben zakonodajni akt, ki ga namerava Bruselj predstaviti leta 2027.

Greenpeace Slovenija medtem organizira dvodnevni dogodek Vikend za oceane, s katerim želi opozoriti na vse bolj neposredno grožnjo za naš planet – globokomorsko rudarjenje.

“Industrija si želi izkoriščati kritične surovine, kot so nikelj, kobalt, mangan in baker, ki se nahajajo na morskem dnu na več tisoč metrih globine. Za to nameravajo uporabiti ogromne stroje, težje od sinjega kita, ki bi razdejali morsko dno, posesali usedline in jih po kilometrih cevi pošiljali na ladje. Odpadni material, pesek in morska voda bi se nato vrnili v ocean, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo morskemu življenju v širšem vodnem pasu, ne samo na globokem dnu,” so opozorili.

V soboto so na plaži pri Žusterni v Kopru postavili napihljivega kita v naravni velikosti in pozvali ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, naj se Slovenija javno zaveže proti globokomorskemu rudarjenju.

Danes bo pod njihovim okriljem potekala čistilna akcija ob obali od Izole do Strunjana, hkrati pa bodo nadaljevali z zbiranjem podpisov za globalno peticijo, ki jo je do zdaj v Sloveniji podpisalo skoraj 6000 ljudi in več kot tri milijone po svetu. Kot je za STA povedala vodja kampanje za oceane pri Greenpeace Slovenija Špela Bandelj Ruiz, konferenco ZN za oceane vidijo kot priložnost, da tudi Slovenija jasno izkaže zavezo proti globokomorskemu rudarjenju.