Ob svetovnem dnevu multiple skleroze v ospredju pomen zgodnjega zdravljenja

Obeležujemo svetovni dan multiple skleroze, neozdravljive avtoimunske bolezni osrednjega živčevja. V Združenju multiple skleroze Slovenije, kjer danes vabijo na dan odprtih vrat, opozarjajo na pomen zgodnje diagnoze in zdravljenja, s čimer lahko aktivnost bolezni upočasnijo. Prvi znaki so utrujenost, mravljinčenja in slabše ravnotežje.

Multipla skleroza je drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih, na spletnem mestu navaja združenje. Običajno zbolevajo odrasli, stari med 20 in 40 let. Nobeden od simptomov in znakov bolezni ni značilen le za to bolezen, so pa med njimi gibalna oviranost, pa tudi težave s spominom, mokrenje in utrujenost.

V Združenju multiple skleroze Slovenije se po besedah predsednika Edvarda Rednaka izrazito trudijo, da svoje člane in splošno javnost ozaveščajo o pomenu zgodnje diagnoze. Multipla skleroza se namreč na začetku izraža v tako imenovanih 24-urnih zagonih, je pojasnil za STA.

“V teh 24 urah oseba čuti mravljinčenje na določenem delu telesa in ima dvojni vid. Potem simptomi prenehajo in se čez nekaj časa zopet pojavijo. Ključno je, da ob prvih simptomih takoj odidemo do zdravnika in jih ne ignoriramo. Osebni zdravnik nas nato napoti do nevrologa, ki z magnetno resonanco postavi končno diagnozo. Multipla skleroza ni ozdravljiva, ampak se jo da obvladati s sodobnimi zdravili, zato je zelo pomembno, da čim hitreje začnemo z zdravljenjem,” je dodal.

Kot je pojasnil, so v zadnjih 15 letih za bolnike na voljo zdravila, ki nadzorujejo bolezen in preprečijo njeno napredovanje. Nova zdravila so učinkovita, saj povzročijo, da v telesu ne prihaja do vnetja, nastajanja novih lezij, prekinitve živčnih signalov ali poslabšanja živčnih signalov, je orisal Rednak.

Opozoril je tudi na pomen enakovredne vključitve bolnikov z multiplo sklerozo v življenje in delovno okolje ter izpostavil nujne prilagoditve življenjskega sloga za vse bolnike. Pri tem je poudaril umerjen način življenja in izogibanje stresu, uravnoteženo in zdravo prehrano in aktivnost, ki pa naj ne bo preveč intenzivna.

V združenju si želijo tudi, da bi imeli vsi bolniki dostop do obnovitvene rehabilitacije, ki nanje zelo dobro vpliva in med drugim prepreči daljše odsotnosti in pogoste bolniške odsotnosti. “V zadnjem času je prihodnost obnovitvene rehabilitacije v Sloveniji vprašljiva. Vsekakor smo mi prvi, ki lahko iz lastnih izkušenj povemo, koliko nam pomaga,” je zatrdil Rednak.