Ob 70. obletnici podpisa ADP pozivi k celovitemu izpolnjevanju 7. člena (ozadje)

Pred 70 leti, 15. maja 1955, je bila podpisana avstrijska državna pogodba (ADP), s katero je Avstrija postala suverena država. Za Slovenijo je posebej pomemben njen 7. člen, ki določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine in še vedno ni v celoti izpolnjen. Ob 70-letnici se zato vrstijo pozivi Avstriji k celovitemu izpolnjevanju njenih določb.

Okroglo obletnico podpisa pogodbe bodo v četrtek obeležili s posebnima slovesnostma v avstrijskem parlamentu ter na Belvederju na Dunaju.

Pogodbo, ki je deset let po koncu druge svetovne vojne obnovila neodvisnost in državne meje Avstrije, so podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil, ameriški državni sekretar John F. Dulles, zunanji minister takratne Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, zunanji minister Velike Britanije Harold Macmillan, vodja francoske diplomacije Antoine Pinay, v imenu avstrijske vlade pa zunanji minister Leopold Figl.

ADP je začela veljati 27. julija istega leta, ko je vseh pet pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna Sovjetska zveza.

Avstrija je z ADP postala suverena država. Pet mesecev po podpisu so jo zapustile še zadnje okupacijske sile, 14. decembra 1955 je bila sprejeta v Združene narode.

Za Slovenijo je posebej pomemben 7. člen ADP, ki določa obveznosti Dunaja do slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem.

V njem piše, da imajo pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem pravico do organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. Omogočeno jim mora biti tudi osnovno izobraževanje v slovenskem jeziku ter sorazmerno število lastnih srednjih šol. Na dvojezičnem območju mora biti omogočena uporaba slovenščine kot uradnega jezika v upravnih in sodnih okrajih. V dvojezičnih okrajih ADP predvideva dvojezične topografske označbe in krajevne napise.

Kot je ta teden na okrogli mizi na pravni fakulteti v Ljubljani povedala mednarodna pravnica Vasilka Sancin, sta sicer pomembna še 19. člen ADP, ki se nanaša na urejanje vojnih grobov in spomenikov, ter 2. odstavek 27. člena, v katerem so določene pravice Jugoslavije glede avstrijskega premoženja na njenem ozemlju.

Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem se je v zadnjih letih izboljšal, a Avstrija po mnenju predstavnikov slovenske manjšine svojih obveznosti iz ADP tudi po 70 letih še ni izpolnila v celoti. Zanje je uresničevanje v pogodbi zagotovljenih pravic preizkus demokracije in pravne države.

Kot so izpostavili ta teden na skupni seji komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu ter odbora DZ za zunanjo politiko, glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer si želijo dvojezičnega izobraževanja “od jasli do univerze”.

Avstrija določb iz 7. člena v polnosti ne uresničuje niti na področju sodstva, kjer je slovenščina kot sodni jezik dovoljena le na treh okrožnih sodiščih oz. na tretjini dvojezičnega območja. Predstavniki manjšine še opozarjajo, da deželno sodišče v Celovcu vsem državljanom EU omogoča uporabo slovenskega jezika na sodišču, ne pa tudi koroškim Slovencem. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko.

Na terenu je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v ADP.

Odvetnik Rudi Vouk je na okrogli mizi v Ljubljani opozoril, da v Avstriji o uresničevanju manjšinskih pravic ne govorijo več na državni ravni, ampak le še na občinski.

Stranka Enotna lista in krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev, Skupnost koroških Slovencev in Slovenk ter Zveza slovenskih organizacij so leta 2023 v Evropski parlament vložile peticijo za varstvo manjšinskih pravic v Avstriji in ohranitev pravne države, v kateri so opisale trenutno situacijo. Usoda te peticije še ni znana.

Manjšina pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo.

DZ je ta teden na izredni seji sprejel deklaracijo o ohranitvi in krepitvi manjšine v Avstriji, ki tamkajšnje oblasti poziva k celoviti izpolnitvi določb ADP. Kot prednostne izpostavlja ukrepe na področju dvojezičnega izobraževanja, na čelu z dvojezično predšolsko vzgojo ter zagotovitvijo možnosti za učenje maternega jezika tudi izven območja poselitve narodne manjšine.

Slovenski pravniki pa so v izjavi na okrogli mizi predlagali vzpostavitev institucionaliziranega stalnega konstruktivnega dialoga med slovensko in avstrijsko vlado z namenom oblikovanja mehanizmov in ukrepov za izpolnitev obveznosti Avstrije iz ADP.

V zadnjih letih se je zvrstilo več pozivov, naj Slovenija notificira nasledstvo glede te pogodbe. Kot je dejala Sancin, je notifikacija politična odločitev, ki bi materialnopravni status Slovenije kot pogodbenice ADP nadgradila tudi s procesnopravnega vidika. Vendar pa odsotnost notifikacije ne vpliva na upravičenost Slovenije zahtevati polno izpopolnjevanje obveznosti po ADP. Notifikacija nasledstva je namreč akt z deklaratornimi in ne konstitutivnimi učinki, je pojasnila.

“Slovenija je kot naslednica nekdanje Jugoslavije avtomatično materialno pravno tudi naslednica ADP in upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb ADP,” je poudarila Sancin. Kot je pojasnila, je posebna značilnost ADP, da med drugim potrjuje mejo med takratno Kraljevino Jugoslavijo in Avstrijo iz leta 1938, glede na običajno mednarodno pravo pa v primeru, ko meddržavna pogodba določa mejo, mejne režime, ter vprašanja pravic in obveznosti, ki izhajajo iz meje, velja avtomatično nasledstvo.