V Pivki razstava Jurija Hartmana o kodi in percepciji digitalnih vsebin

V Hiši kulture v Pivki so v petek odprli razstavo Jurija Hartmana, enega letošnjih nominirancev za nagrado OHO za mlade vizualne umetnike. V razstavljenih delih se ukvarja z medijsko posredovanimi podobami in vsebinami, tehnologijami, ki jih podpirajo, in njihovim vplivom na ljudi, je za STA povedala vodja galerije za sodobno umetnost Mojca Grmek.

Tridelno zasnovana razstava Od časa do časa bo na ogled do 30. maja. Učinek črno-belih umetniških del, ki so na ogled v vseh treh razstavnih prostorih galerije, oziroma učinek digitalnih vsebin na obiskovalca, se od prvega do zadnjega prostora stopnjuje od gledanja prek pulzirajočih podob in glasbe do večjih 3D objektov.

“Pot skozi vse razstavne prostore gledalca popelje skozi različne načine interakcije z medijsko posredovano vsebino, pri čemer postaja njegova izkušnja vse bolj konkretna in stvarna, vsebina pa vse bolj abstraktna,” sta ob razstavi zapisali sokuratorki Grmek in Silvija Šutej.

V prvem prostoru so na ogled dela iz serije 010058211020, ki za osnovo vzamejo film Dr. Stangelove Stanleya Kubricka in videoinstalacijo Six Books on 1968 nemške umetnice Hanne Darboven. Gre za printe, ki so nastali lani in predlani, in kjer lahko vidimo, kako so gibljive podobe zamrznile v statično podobo.

V drugi sobi sledi dvodelna instalacija z naslovom Banding, ki je nastala prav za razstavo v Pivki. Gledanju se pridruži poslušanje glasbe, saj se v videoinstalaciji s štirimi ekrani izmenjujejo črnobele podobe različnih trakov (angleško bands). V zadnji sobi močan reflektor osvetljuje osem črnih stebrov, torej 3D objektov, obenem pa se iz prejšnje sobe še vedno sliši glasbo.

“V instalaciji Banding me zanima meja zaznavnosti, ki jo imamo, ko smo soočeni z digitalnimi mediji in vsebinami,” je za STA povedal Hartman. Pravi, da je banding pojav znotraj digitalnih podob; ko zmanjka podatkovnosti, se v prehodih med barvami začnejo pojavljati trakovi. Gre za neko nepopolnost, digitalno napako. Pasovi nastanejo, ko je znotraj nekih okoliščin medij porinjen do svoje meje.

Hartman je interdisciplinarni vizualni umetnik najmlajše generacije, ki ustvarja na področjih slikarstva, grafičnega oblikovanja, instalacije in multimedijske produkcije. Vsa področja prepleta z zanimanjem za kulturno analizo, medijsko teorijo in semiotiko. Na splošno v svojih delih raziskuje medijsko posredovano podobo, strukturo njene vsebine, vlogo tehnologije in različnih vmesnikov ter učinke, ki jih ima na naše dojemanje, so zapisali v galeriji.

Hartman, rojen leta 2002, je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje sprva študiral video animacijo in nove medije, nato pa se je preusmeril na slikarstvo, ki ga trenutno zaključuje. Svoje delo je predstavil na nekaj samostojnih razstavah, med drugim v Mali galeriji Banke Slovenije (2024) in Galeriji DobraVaga (2025), in na več skupinskih razstavah doma in v tujini, med njimi lani na razstavi Občutja v hiši mojega telesa v Muzeju sodobne umetnosti v Ljubljani in na 25/7? It’s only natural v Galeriji Y v Ljubljani. Živi in dela v Škofji Loki.

Z to razstavo se končuje serija samostojnih razstav sodobne umetniške produkcije v sezoni 2024/2025 v Hiši kulture v Pivki. V začetku junija sledi petdnevna rezidenca, v sklopu katere bodo povabljeni umetniki ustvarjali grafike na temo poezije Miroslava Vilharja. Julija pa bo v galeriji ob zaključku štiriletnega projekta Pesmi v grafiki na ogled še pregledna razstava grafik, ki so nastale na rezidencah med letoma 2022 in 2025.