Novoletne zaobljube: zakaj večina propade že v prvih tednih leta

Novo leto je za mnoge simbol novega začetka. Prav zato se z njim povezujejo tudi novoletne zaobljube, ki naj bi prinesle boljše zdravje, več reda v življenju ali osebni napredek. A kljub dobrim namenom se večina teh obljub razblini presenetljivo hitro. Razlogi za to so precej bolj človeški, kot si pogosto priznamo.

Po podatkih različnih anket in raziskav, ki jih povzemajo tudi slovenski mediji in psihologi, si novoletne zaobljube vsako leto zastavi približno polovica odraslih Slovencev. Najpogosteje so povezane z zdravjem in življenjskim slogom. Med najpogostejšimi cilji so več gibanja, izguba telesne teže, bolj zdrava prehrana, manj sladkorja ali alkohola ter več skrbi za duševno zdravje. Pogoste so tudi zaobljube, povezane s financami, kot so varčevanje, manj impulzivnega nakupovanja ali boljši nadzor nad porabo.

Ena najpogostejših napak pri novoletnih zaobljubah je njihova prevelika splošnost. Izjave, kot so »več bom telovadil«, »manj bom jedel« ali »bolje bom skrbel zase«, so sicer dobronamerne, a brez jasnega načrta. Psihologi opozarjajo, da možgani težko sledijo ciljem, ki nimajo konkretne oblike, časa ali merila uspeha. Ko ni jasnega okvira, je tudi občutek napredka slabši, motivacija pa hitro pade.

Druga velika težava je pretirana ambicioznost. Januar pogosto prinese občutek, da je mogoče vse spremeniti naenkrat. Ljudje se lotijo večjih sprememb hkrati, na primer stroge diete, vsakodnevne vadbe in popolne reorganizacije vsakdana. Takšen pristop hitro vodi v utrujenost in občutek neuspeha. Ko prvič preskočimo vadbo ali posežemo po prepovedani hrani, se pojavi razočaranje, ki pogosto pomeni tudi konec zaobljube.

Slovenski strokovnjaki za vedenjske spremembe opozarjajo, da se večina novoletnih zaobljub začne krhati že v prvih dveh do treh tednih leta. Februar je po številnih ocenah mesec, ko se jih drži le še manjšina. Do pomladi pa veliko ljudi svojih novoletnih ciljev sploh več ne omenja. Ne zato, ker bi bili cilji napačni, temveč ker je bila pot do njih slabo zastavljena.

Pomembna napaka je tudi navezovanje zaobljub izključno na koledarski datum. Novo leto ustvarja iluzijo, da bo sprememba lažja zgolj zato, ker se je zamenjala številka na koledarju. Ko začetni zagon mine in se vsakdan vrne v običajne tirnice, se pokaže, da brez spremembe navad in okolja tudi zaobljube nimajo prave opore.

Pogosto se zanemarja tudi vloga okolja. Zaobljube so praviloma individualne, a živimo v skupnostih, družinah in delovnih okoljih, ki imajo svoje rutine. Če se posameznik odloči za spremembo, okolje pa ostane enako, je pritisk zelo velik. To še posebej velja za zaobljube, povezane s prehrano, alkoholom ali prostim časom.

Med pogostimi napakami je tudi razumevanje neuspeha. Veliko ljudi en spodrsljaj razume kot dokaz, da niso dovolj disciplinirani. Namesto da bi prilagodili cilj ali tempo, zaobljubo opustijo v celoti. Psihologi poudarjajo, da je prav takšen črno-bel pogled eden glavnih razlogov za opuščanje dolgoročnih sprememb.

Zanimivo je tudi, da se Slovenci po ocenah pogosteje zaobljubljamo v povezavi s tem, česa ne bomo več počeli, kot pa s tem, kaj bomo začeli početi. Manj alkohola, manj sladkarij, manj stresa. Takšne negativno oblikovane zaobljube so praviloma težje izvedljive, saj se osredotočajo na prepoved, ne pa na nadomestno vedenje.

Strokovnjaki zato poudarjajo, da so bolj uspešne tiste spremembe, ki so postopne, konkretne in povezane z notranjo motivacijo, ne zgolj s pričakovanji okolice. Namesto velikih obljub za celo leto je pogosto učinkoviteje razmišljati v krajših časovnih okvirih, na primer po mesecih ali celo tednih.

Novoletne zaobljube same po sebi niso napačne. Težava ni v želji po spremembi, temveč v načinu, kako se je lotimo. Ko enkrat razumemo, da trajne spremembe ne potrebujejo spektakularnega začetka, temveč potrpežljivost, postane jasno, zakaj večina zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja volje, temveč zaradi nerealnih pričakovanj.