ARTICLE AD BOX
Staro pristanišče, v katerem bomo nekoč, če se bodo uresničili ambiciozni načrti mestne uprave, videvali luksuzna stanovanja in jahte, pet in štirizvezdične hotele, pisarne, avenije, centre dobrega počutja, lokale, športne objekte, je trenutno nikogaršnja zemlja. Je že res, da je na cesti, ki vodi skozi Staro pristanišče, veliko tržaških rekreativcev, a le lučaj stran od glavne ceste, med zapuščenimi skladišči, so si novo zatočišče ustvarili migranti, ki so za širšo javnost nevidni, klub temu, da so vsem na očem. Politiki z leve strani na problem opozarjajo, tisti z desne ga ignorirajo. Nekaj naj bi se se vendarle začelo premikati. Župan Dipiazza je pred dnevi napovedal, da skupaj z vlado iščejo rešitev za migrante, ki se ustavljajo v Trstu. Tudi župan se je zaveda, da se mu ne izplača ignorirati problema, saj bi ga ta lahko na koncu drago stal. Velik del območja mora občina prenoviti s sredstvi iz NOO, ki so časovno omejena, z migranti na območju pa se lahko hitro kaj zalomi.
Če so še do junija letos migranti, ki so po balkanski poti prihajali v Trst, na začasni dom lahko računali v silosu ob železniški postaji, so se po njegovem zaprtju preselili nekaj sto metrov stran. Tisti, ki so zaradi neurejenih dokumentov primorani ostati v Trstu, so se naselili na območju nekdanjega pristanišča, kjer se razprostirajo zapuščena skladišča. Nekateri spijo pod oboki vhoda v Staro pristanišče, drugi so se naselili v razpadajoče stavbe. Najbolj množično je poseljeno skladišče številka štiri, ki ga bodo po načrtih mestnih oblasti spremenili v garažno hišo. Štirinadstropna stavba z balkoni, ki je v tako slabem stanju, da se lahko vsak čas poruši, je bila včeraj precej polna. Na balkonih s čudovitim pogledom na morje so posedali mladi možje, v glavnem Pakistanci, ki so nam z balkonov pravili, da so v Trst prišli pred nekaj dnevi.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.