Celjski župan Kovač ob polovici mandata: Pri večini ciljev sledimo časovnici (tema)

Celje je leta 2022 po 24 letih dobilo novega župana Matijo Kovača. Ob izvolitvi je med drugim napovedal prizadevanja za sanacijo območja stare Cinkarne in gradnjo stanovanj za mlade. Ob polovici mandata del opozicije meni, da župan ni izpeljal nobene večje naložbe. Kovač zatrjuje, da pri večini zastavljenih ciljev sledijo časovnici.

Občina po županovih besedah dosledno uresničuje vsebine, tako iz svojega volilnega programa kot iz programov strank, izvoljenih v mestni svet. Med glavnimi dosežki je Kovač v pogovoru za STA med drugim izpostavil dokončano izgradnjo kanalizacije, vzpostavitev sistema Centralka ter obnovo Stare grofije in Fotohiše Pelikan. V ospredju je bilo tudi dokončanje kolesarskih poti, ureditev novih otroških in športnih igrišč, obnova stadiona Kladivar ter nadgradnja stadiona Z’Dežele. Velika pridobitev bo tudi nov vrtec na Škapinovi ulici v Celju, je dejal Kovač.

Predsednik opozicijske CŽL Bojan Šrot, ki se je na zadnjih lokalnih volitvah po šestih mandatih poslovil z županske funkcije, je za STA izpostavil, da je bila ena redkih konkretnih predvolilnih obljub Kovača zagotovitev stanovanj za mlade družine v Celju. “Te obljube župan očitno nima namena uresničiti,” meni Šrot. Kot je dejal, so svetniki CŽL nasprotovali prodaji občinskega objekta na Savinjski ulici in predlagali, da občina objekt sama obnovi in v njem uredi stanovanja za mlade družine, a je župan je vztrajal, da se objekt proda.

Kovač odgovarja, da so v mestnem jedru zaključili projekt ureditve varovanih stanovanj na Vodnikovi, sprejeli še en prostorski akt za gradnjo takšnega objekta na Kajuhovi ter izvedli nov razpis za oddajo osmih stanovanj za mlade in mlade družine. Ta mesec je bil objavljen še razpis za oddajo 70 neprofitnih stanovanj v najem, na občini pa snujejo tudi novi stanovanjski program in usklajujejo nekatere javne in zasebne investicije za stanovanjsko gradnjo in obnovo v mestu.

“Tudi v mestnem jedru ima družba že izdelano zasnovo za ureditev stanovanj za mlade na Stanetovi ulici,” je navedel župan. Dodal je, da se v mestu gradi tudi precej tržnih stanovanj. Po ureditvi lastništva stavbe na Savinjski ulici, ki je last občine postala lani, pa so skupaj z Nepremičninami Celje opravili presojo, ali v njej načrtovati lastno investicijo ali jo nameniti trgu. Za slednje so se odločili v želji po čimprejšnji prenovi stavbe, ki bi lahko nato v treh letih sprejela nove stanovalce, je povedal.

Ena od Kovačevih obljub je bilo tudi prizadevanje za sanacijo območja stare Cinkarne. Na tem področju se po mnenju dela opozicije ne dogaja nič. Kovač pa je pojasnil, da so projekt zagnali takoj po nastopu mandata ter med drugim izvedli urbanistični natečaj Europan, s katerim so dobili podlago za prostorsko načrtovanje. Vlada je lani sprejela tudi odlok o sanaciji območja, ki predvideva časovnico izdelave sanacijskega programa in sprejetje občinskega podrobnega prostorskega načrta v petih letih. Gre za zelo obsežen projekt, ki glede na dolgoletno neaktivnost občine ni izvedljiv na kratek rok, je dejal župan.

V CŽL so opozorili tudi na zadolževanje občine – v dveh letih za 12 milijonov evrov. Ta denar je po Šrotovih besedah namenjen tekočemu poslovanju občine in nima pokritja v investicijah. Kovač pravi, da je očitek neutemeljen glede na obseg trenutnega proračuna, ki bistveno presega tistega iz časa, ko je občino vodil Šrot. Občina se je namreč v njegovem zadnjem mandatu zadolžila za 24 milijonov evrov, je navedel.

“Naše investicije in transferji vsako leto presegajo 30 milijonov evrov, kar je raven, ki je bila v času županovanja Šrota nepredstavljiva. V tem času smo se zadolžili za šest milijonov lani in v letu 2024 do tega trenutka počrpali tri milijone od predvidenih 6,5 milijona evrov zadolžitve, hkrati pa poplačali 7,4 milijona dolgov, ki so se nakopičili pod Šrotovim vodstvom. Zelo veliko naporov smo vložili in še vedno vlagamo v refinanciranje preteklega dolga in pri tem smo uspešni,” je dejal Kovač.

Na opozorila o domnevni neučinkovitosti pri črpanju evropskih in državnih sredstev za naložbe, kjer da sta v letošnjem zadnjem rebalansu proračuna postavki na ničli, Kovač odgovarja, da je občina pridobila sredstva na vrsti razpisov kohezijske politike v tej finančni perspektivi. “Doslej smo počrpali 3,2 milijona evrov evropskega denarja. Prav tako smo bili uspešni pri neposrednih evropskih projektih, kot so denimo Evropska pobuda za mesta, Interreg, Urbact, smo pa tudi v pričakovanju rezultatov oddanih prijav na projekt Horizon, kar v preteklosti nikakor ni bila praksa. Skupna vrednost do zdaj potrjenih kvot ali izvedenih tekočih evropsko financiranih projektov v tem mandatu znaša okoli 28,5 milijona evrov,” je povedal.

Glede projekta prejšnjega župana za izgradnjo tibetanske viseče brvi v Celju je Kovač spomnil, da je občina namesto tega projekta, ki ga vidi kot nepremišljenega in finančno slabo podprtega, letos s sredstvi gospodarskega ministrstva izvedla projekt Grajske poti. Dostopnost do Starega gradu pa bodo z evropskimi in lastnimi sredstvi okrepili s celovito prenovo Ceste na grad in izgradnjo pločnika na Skalni kleti, je dodal.

Kovač zavrača očitke, češ da občina zavlačuje s sprejetjem novega občinskega prostorskega načrta. Zatrdil je, da ta dokument v času Šrotovega mandata še zdaleč ni bil pripravljen za potrditev in da so bile “zapuščene razmere izrazito problematične”. V zadnjih dveh letih so od potrditve okoljskega poročila in javne razgrnitve po njegovih besedah opravili napredek, trenutno pa potekajo izjemno zahtevna usklajevanja z državo za pridobitev končnih mnenj.

Na opozorila CŽL, da se je pod Kovačevim županovanjem v letu in pol zamenjala tretjina zaposlenih, župan odgovarja, da to nikakor ne drži, saj da je pri kadrovskih spremembah razmeroma zadržan, so pa v občinsko ekipo v zadnjem času privabili nekaj dobrih sodelavcev.