Nove smernice šolske prehrane za trajnostno vzgojo in zdravje otrok?

Nove smernice se ne osredotočajo le na prehransko ustreznost za šolski obrok, temveč tudi na trajnostne vidike prehranjevanja.

“Ob tem rezultati nedavne raziskave na 101 osnovni šoli kažejo, da ima sistem šolske prehrane velik, a še ne povsem izkoriščen potencial za spodbujanje trajnostnih prehranskih navad,” poudarja NIJZ.

V kosilih je tako zadovoljivo poskrbljeno za svežo zelenjavo in pitno vodo, medtem ko so stročnice, polnozrnata živila in kaše vključeni redkeje, nekoliko bolj pogosto pa nekatera beljakovinska živila živalskega izvora.

Svetovni dan hrane (SDH), ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) letos zaznamuje s sloganom »Z roko v roki za boljšo (pre)hrano in boljšo prihodnost« 

“Pri načrtovanju prehrane je poudarek na lokalnih in sezonskih živilih, ki se jih šole trudijo v večji meri uvrščati na jedilnike. Prehod na nove smernice tako prinaša številne priložnosti, da se šolska prehrana prepozna kot ključna družbena, zdravstvena in razvojna politika, ki zmanjšuje neenakosti, krepi socialni kapital v obliki različnih povezav šole v lokalnih okoljih ter postavlja temelje za zdravo in trajnostno prihodnost otrok in družbe,” še poudarjajo.

Ob tej obeležitvi NIJZ 15. oktobra 2025 preko mreže Zdravih šol organizira strokovno srečanje z naslovom »Svetovni dan hrane 2025: Mleko in šolska prehrana za boljšo prihodnost«. Namenjeno je vsem, ki so vpeti v šolski prehranski sistem, z namenom, da poiščemo konkretne priložnosti za boljšo prihodnost naših otrok. Posebna pozornost bo namenjena vlogi ukrepa šolska shema sadja, zelenjave in mleka, ki pomembno prispeva k izboljšanju prehranskih navad otrok ter krepitvi lokalne preskrbe in prehranske pismenosti v slovenskih šolah.

Šolska prehrana spodbuja uživanje sadja, zelenjave in mleka

Prehrana v šoli je sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa, tekom katerega otroci pridobivajo znanja o zdravem življenjskem slogu, kulturnih vrednotah in spoštljivem odnosu do hrane in okolja. Šole lahko preko projektov, ukrepov, pobud sistematično krepijo prehransko in okolijsko pismenost, s šolskimi vrtovi, kuharskimi delavnicami, obiski kmetij in podobni mi aktivnostmi pa bogatijo predvsem praktične izkušnje. »Pomembno orodje pri tem je tudi Šolska shema sadja, zelenjave in mleka, ki otrokom omogoča brezplačno pokušanje in uživanje lokalno pridelanih in pogosto ekoloških živil. Ukrep spodbuja uživanje sadja in zelenjave ter mleka, krepi povezave z lokalnimi kmeti ter omogoča, da se prehranska vzgoja prepleta s praktičnimi izkušnjami in spoznavanjem izvora hrane, delavci v šolskih kuhinjah pa tako še bolj sodelujejo pri izvajanju šolskih kros-kurikularnih vsebin«, poudarja Vida Fajdiga Turk, raziskovalka z NIJZ in nadaljuje: »Takšne aktivnosti ne bogatijo le učnega procesa, ampak se pogosto prenašajo tudi v domače okolje. Otrok, ki je v šoli poskusil domača jabolka ali sodeloval pri pripravi zelenjavne jedi, bo o tem govoril s starši in s tem lahko spodbudil pogovor o zdravi prehrani. Pomembno je, da so otroci vključeni kot aktivni udeleženci in ne le opazovalci«. 

A ravno zdravi obroki največkrat končajo v smeteh

Eden od ključnih izzivov trajnostne šolske prehrane je tudi zmanjševanje odpadkov, predvsem ostankov hrane na krožnikih. Odpad, ki nastane med samo pripravo, je neizogiben in že dobro obvladovan, za zmanjševanje odpadne hrane, ki ostane po delitvi obrokov, pa je še veliko možnosti za optimizacijo.

»Zavržki hrane, ki nastanejo po delitvi obrokov, so lahko posledica ne optimizirane količine posameznega obroka, največkrat pa so posledica pridobljenih prehranskih navad, pretirane izbirčnosti ter senzorične nesprejemljivosti nekaterih prehransko ustreznejših jedi« dodaja dr. Matej Gregorič in pojasnjuje »Mladi zavračajo predvsem bolj zdrave in trajnostne izbire. Z vključevanjem mladih v načrtovanje obrokov, spremljanje zavržkov ter ugotavljanje vzrokov zanje lahko dosežemo inovativne rešitve in večjo identifikacijo z zdravimi praksami. Dodatno pa lahko ta prizadevanja podprejo tudi starši, tako da tudi doma načrtujejo obroke, ki bodo čim bolj sledili veljavnim smernicam«. S pripravo in ponujanjem prehransko ustreznejših živil na način, ki bodo mladim všeč,  lahko povečamo sprejemanje zdravih in trajnostnih jedi ter tako dolgoročno oblikujemo prehransko kulturo širše skupnosti.

Projekt šolski krožnik

ARIS raziskovalni projekt »Šolski krožnik – dober zame in za planet (V4-2307)«, ki ga izvajajo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za javno zdravje ter Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, kaže, da je tako organizacija prehrane kot tudi ponudba obrokov v šolah na zadovoljivi ravni, ostajajo pa še precejšnje možnosti za izboljšave predvsem v smeri trajnostnega prehoda.

The post Nove smernice šolske prehrane za trajnostno vzgojo in zdravje otrok? appeared first on Eko Dežela.