Novak si je ogledal delno sanirano vodno zajetje Ljubija

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak si je danes v Belih Vodah nad Šoštanjem ogledal delno sanirano vodno zajetje Ljubija, ki je bilo skupaj z vodovodom uničeno v ujmi leta 2023. Ob tem je dejal, da morajo vse lokalne skupnosti pri načrtovanju projektov razmišljati tudi o krepitvi odpornosti naselij na podnebne spremembe.

Vodno zajetje Ljubija je izjemnega pomena za celotno Šaleško dolino, saj oskrbuje več kot 44.000 prebivalcev s pitno vodo oz. zagotavlja 50 odstotkov vse potrebne vode. Cevovod je bil na več mestih popolnoma razklenjen ali odkrit, zato je bila izvedba intervencijske sanacije z gradnjo opornih zidov in zamenjavo poškodovanih cevi nujna in prednostna.

Zaradi zahtevnosti obnove je sanacija razdeljena na dve fazi. Za izvedbo nujnih intervencijskih del je bilo namenjenih tri milijone evrov.

Ministru se zdi ključno, da se pripravijo dobro projekti in dobre vsebine tako na področju urejanja vodotokov, ki morajo potekati že od izvira, kot na področju projektov za izboljšanje poplavne varnosti in odpornosti.

Novak je izpostavil, da je skupaj s šaleškimi župani pregledal razmere na posameznih vodotokih, predstavniki direkcije za vode pa so predstavili, kako je s predvideno gradnjo zadrževalnikov v Šaleški dolini.

Po ministrovih besedah je treba pripraviti projekte za ureditev razmer gorvodno od Pake in Savinje. Opozoril je, da je v hribih Šaleške doline še veliko gramoza, kamnin ter lesa in bo treba poskrbeti, da se ta material ne bo premaknil v struge Pake, Savinje in njihovih pritokov.

Izpostavil je, da se najmanj 30 let ni delalo na čiščenju strug Pake in Savinje, in to težavo je treba rešiti.

Dodal je še, da je skrb za pripravo na podnebne spremembe na državi, lokalnih skupnosti in posameznikih, ki se morajo zavedati, da je treba hiše graditi na varnem.

Župan Šoštanja Boris Goličnik je povedal, da je bilo območje vodnega zajetja Ljubija po ujmi nedostopno in je bilo treba najprej vzpostaviti intervencijske poti. Potem se je začela prva faza sanacije, oskrba z vodo pa je zdaj nemotena. Po ujmi so oskrbo prebivalcev Šaleške doline s pitno vodo zagotavljali z nadomestnimi viri.

Uredili so tudi en most v bližini zajetja, dva pa še čakata na obnovo. Goličnik je tudi napovedal, da se bo kmalu začela še druga faza obnove zajetja, ki naj bi bila končana do konca leta. Za vodnogospodarske ureditve so že dobili pozitivno recenzijo, čakajo še za cestni odsek nekaj metrov naprej od zajetja. Vrednost ureditve tega cestnega odseka pa je Goličnik ocenil na okoli 1,2 milijona evrov.

Postregel je tudi s podatki, da se je po ujmi v šoštanjski občini sprožilo več kot 300 plazov, 150 objektov je bilo poplavljenih. Za najnujnejšo intervencijo so leta 2023 namenili več kot tri milijone evrov, lani pa so uspešno zaključili 73 projektov t. i. predhodnega programa v skupni vrednosti več kot 12 milijonov evrov.

Občina sedaj pospešeno izvaja projekte rednega programa. Na seznamu jih je 113 v skupni vrednosti več kot 32 milijonov evrov, ki bodo izvedeni do konca leta 2027.

Goličnik se je še dotaknil naselja Pohrastnik in izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci tega naselja glede nadomestitvenih gradenj. V občini Šoštanj je na seznamu za preselitev skupno 40 objektov.

Velenjski podžupan Janez Melanšek je povedal, da uspešno črpajo sredstva iz predhodnega in rednega programa in da so v zadnjih dveh letih sanirali 23 plazov, 34 pa jih bodo še do konca leta 2028.

Župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar je nezadovoljen, ker od pristojnih ministrstev ne dobijo povratnih informacij, ali so občinski projekti za izboljšanje protipoplavne varnosti potrjeni. Glede preselitve občanov Šmartnega ob Paki, ki so bili prizadeti v ujmi, je pojasnil, da ima občina zagotovljena zemljišča za gradnjo novih hiš.

Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pa meni, da je treba vprašanje protipoplavne varnosti v občini Mozirje reševati gorvodno ob Savinji proti Ljubnemu zaradi soteske v Lokah, ki ne more sprejeti prevelike količine vode.

V sklopu izrednih ukrepov po poplavah leta 2023 so v Šaleški dolini vzpostavili pretočnost vodnih strug, uredili so tudi lokalna obrežna zavarovanja ob neposredno izpostavljenih objektih in infrastrukturi za preprečitev nadaljnje škode ter očistili prodne zadrževalnike na povirjih. Za izredne ukrepe je bilo v Šaleški dolini namenjenih slabih pet milijonov evrov.

Za vzpostavitev strug v funkcionalno stanje je bilo v sklopu petletnega programa lani namenjenih 2,4 milijona evrov, še 1,2 milijona evrov je namenjenih za dela, ki potekajo letos.

Ob reki Paki s pritoki je bilo na vodnogospodarskih projektih leta 2024 porabljenih 1,5 milijona evrov. Letos pa je v pogodbo za sanacijo po poplavah vključenih 18 objektov, za kar je namenjenih 2,7 milijona evrov.