Nordijska rešitev?

2 hours ago 24
ARTICLE AD

V adventnem času se pospešeno iščejo rešitve za končanje vojne vihre v Ukrajini, ki traja že vse predolgo. V večini slovenskih medijev ne boste našli kaj dosti vesti o tem izjemno usodnem dogajanju, saj nas raje pitajo s pocukranimi zgodbicami, ki bi zanimale kvečjemu opravljivke pri vaškem vodnjaku. 

A Slovenci smo, še zlasti v prvih dneh ruske agresije, odigrali pomembno vlogo v podpori napadeni državi. Spomnimo se le obiska Kijeva, kamor se je z vlakom odpravil slovenski predsednik vlade Janša skupaj s poljskim premierjem Morawieckim in češkim premierjem Fialo. Spomnimo se zbiranja podpore Ukrajincem in dobrodošlice beguncem iz trpečega naroda. Spomnimo se zgroženosti ob strašnih prizorih iz Buče, Kijeva, Mariupola, Odese in drugih ukrajinskih mest, ki so bila tarče Putinovega napada na suvereno državo. V medijih so se vrstila poročila o žrtvah, padlih vojakih, žalujočih družinah, kolonah beguncev iz Ukrajine, požrtvovalnih junakih in druge pretresljive zgodbe. Sčasoma pa so bledele in po skoraj štirih letih krvavih spopadov skorajda izginile iz javnega diskurza.

Pa vendarle vojaki še vedno umirajo na bojnem polju, ljudje trpijo, žrtev je vedno več. Naj mi bo zato v imenu božičnega miru dovoljeno povzeti razmišljanje profesorja z Islandije dr. Hannesa H. Gissurarsona, ki je spoštovan sogovorec v okviru Evropske platforme spomina in vesti. Člani Platforme se zavzemamo za žrtve in tudi v primeru ruske agresije je žrtev vse preveč.

Dr. Gissurarson poudarja, da so njegove simpatije na strani napadene države, pa vendar se ne moremo delati, da bo Rusija kar izginila s svetovnega zemljevida. Zato predlaga t. i. nordijsko rešitev in nas spominja, da so se skandinavske države stoletja bojevale med seboj, nato pa dosegle nekakšen tihi konsenz v petih točkah:

  1. Pravica do odcepitve. Norveška se je odcepila od Švedske leta 1905, Finska od Rusije leta 1917 in Islandija od Danske leta 1918.
  2. Avtonomija narodnosti, kot so avtonomija Ålandskih otokov na Finskem ter Grenlandije in Ferskih otokov na Danskem.
  3. Sprememba meja s plebiscitom. Leta 1920 je severni Schleswig glasoval v dveh volilnih okrajih med Dansko in Nemčijo. V severnem delu so prebivalci z veliko večino glasovali za pridružitev Danski, v južnem delu pa za pridružitev Nemčiji. V skladu s tem je bila meja premaknjena.
  4. Reševanje konfliktov z arbitražo. Ålandske otoke sta si želeli tako Finska kot Švedska. Društvo narodov jih je dodelilo Finski. Vzhodno Grenlandijo sta si želeli tako Norveška kot Danska. Mednarodno sodišče jo je dodelilo Danski. Švedska in Norveška sta ti odločitvi sprejeli.
  5. Sodelovanje z minimalno odpovedjo suverenosti. V Nordijskem svetu se redno srečujejo poslanci petih nordijskih držav, ki sodelujejo pri pravnem in socialnem vključevanju, vzpostavitvi skupnega trga dela in odpravi kontrol potnih listov že dolgo pred EU.

V svojem magistrskem delu sem se ukvarjala s Skandinavijo skozi zgodovino, zato lahko uglednemu profesorju na univerzi v Reykjaviku le pritrdim. Skandinavija je bila dolga stoletja bojno polje različnih interesov, dandanes pa kljub različnosti narodov, ki živijo v tem delu sveta, predstavlja območje miru in sodelovanja. Žal so migracije načele tudi pregovorno varne države, kot sta bili npr. Švedska in Danska. A tudi na tem področju se stvari končno korenito spreminjajo.

Ko v zadnjih dneh spremljamo nekatere bojne krike evrokratov, ki bi  − po vzoru srednjeveških križarskih pohodov − na rusko fronto pošiljali milijone mladih fantov, nam mora zledeneti kri v žilah. Absolutno prav je, da se Evropa ustrezno oboroži in se ne zanaša samo na Natovo obrambno podporo. Poljska, nemška, baltske in druge evropske vojske, vključno s slovensko, morajo Putinovim imperialnim nameram pokazati zobe. A iz lastnih egoističnih nagibov spodbujati vsesplošni spopad, ki bi po zgledu prve in druge svetovne kataklizme vodil v tretjo svetovno vojno, je greh par excellence. Morda pa bi vendarle razmislili o nordijskem načinu reševanja medsebojnih sporov, pa čeprav ga niso kreirale bruseljske “brihtne” buče?!

Dr. Andrej Valič Zver

The post Nordijska rešitev? first appeared on Nova24TV.
Read Entire Article