Nepričakovani kraji v Sloveniji, kjer imajo ulice in trge še vedno ime po Titu

Ime Josipa Broza Tita se v Sloveniji redko povsem umakne iz razprav. Včasih zaradi političnih odločitev, drugič zaradi simbolnih vprašanj ali kulturnih dogodkov. V zadnjih dneh se beseda Tito znova pojavlja v javnem prostoru, skupaj z razmislekom o tem, kaj ime nekdanjega jugoslovanskega voditelja pomeni za kraj, ulico ali trg. Še posebej zanimiv pa je pogled na kraje, kjer ime ni le del zgodovine, temveč živ vsakdanji naslov. V Sloveniji je namreč več ulic in trgov, ki nosijo njegovo ime, nekatere že desetletja, druge v dvojezični obliki.

Razglasitve, menjave poimenovanj in lokalne razprave o simbolih prinašajo vedno znova vprašanja o identiteti. Imena ulic niso le orientacijski pripomoček. So izraz obdobja, dogodkov in spominov, ki ostanejo v prostoru tudi takrat, ko generacije zrastejo v nove interpretacije preteklosti. Tito je eden tistih likov, pri katerih je razpon pogledov širok in raznolik. Prav zato je zanimivo videti, kje vse v Sloveniji ime še živi kot uradno poimenovanje ulice ali trga.

Kje vse v Sloveniji najdemo Titov trg?

Trije slovenski kraji imajo osrednji prostor poimenovan kot Titov trg. Vsak od njih nosi drugačno zgodovinsko in urbanistično izkušnjo.

Titov trg v Postojni

Postojna ima Titov trg s štirimi hišnimi številkami. Trg leži v neposredni bližini upravnih in izobraževalnih ustanov, kar mu daje značaj lokalnega središča. Ime se je ohranilo skozi različna obdobja, čeprav so v Postojni večkrat razpravljali o posodobitvi urbanega prostora.

Titov trg v Velenju

Velenje ima posebno zgodovinsko vez s Titom. Mesto je nastalo kot plansko delavsko središče in je s svojo modernistično zasnovo močno povezano z nekdanjim obdobjem. Titov trg ima pet hišnih številk in je eden najbolj prepoznavnih delov mesta, kjer se združujejo kulturne prireditve in javni dogodki.

Titov trg v Kopru

Koper nosi ime trga tudi v italijanskem jeziku, zato se uradno pojavlja kot Titov trg in Piazza Tito. Pet hišnih številk označuje prostor, ki združuje večplastno preteklost mesta in je eden redkih primerov dvojezičnega ohranjanja imena v Sloveniji.

Velenje, Foto: MojPe / Pixabay

Titove ceste v različnih delih države

Ime se najpogosteje pojavlja pri cestah, kjer je razpon od nekaj številk do dolgih zaporedij hišnih naslovov.

Titova cesta v Mariboru

Maribor ima Titovo cesto z 40 hišnimi številkami. Gre za eno od pomembnih mestnih osi, ki povezuje več predelov mesta. Ime je tesno povezano z zgodovino industrijskega razvoja in širjenjem mesta skozi dvajseto stoletje.

Titova cesta v Postojni

V Postojni najdemo tudi Titovo cesto s tremi hišnimi številkami. Čeprav je manjša od mariborske, ostaja del mestnega tkiva, ki ga zaznamuje čas po drugi svetovni vojni.

Titova cesta v Radencih

Radenci imajo Titovo cesto s 17 hišnimi številkami. Območje povezuje stanovanjske in turistične dele kraja, kjer se prepletajo lokalna zgodovina in podoba kraja kot zdraviliškega središča.

Titova cesta na Senovem

Titova cesta je na Senovem v delu občine Krško šteje 74 hišnih številk, gre za dolgo ter razvejano prometno os. Senovo ima globoke vezi z rudarstvom in industrijo, ki sta v preteklosti močno oblikovali lokalno identiteto.

Titove ulice kot del manjših krajev

Ulice poimenovane po Titu se pojavljajo v različnih okoljih in pogosto predstavljajo manjše, mirnejše stanovanjske predele.

Titova ulica v Logatcu

Logatec ima Titovo ulico s 14 hišnimi številkami. Ulica je umeščena v del kraja, ki je ostal povezan s povojnim urbanističnim razvojem in ohranil ime brez večjih razprav.

Titova ulica v Radečah

Najobsežnejša Titova ulica se nahaja v Radečah. 93 hišnih številk kaže, da gre za pomemben del kraja, ki ga je ime spremljalo skozi dolga desetletja.

Zakaj ime Tito ostaja prisotno v prostoru?

Ime na tabli ni le napis. Je del simbolnega sveta, ki se ohranja v jeziku, navadah in lokalnih spominih. Nekateri kraji ohranitev imena razumejo kot zgodovinski dokument, drugi kot del identitete, tretji kot vprašanje tradicije.

Družbeni pomen ohranjanja imen

Ohranjanje tovrstnih poimenovanj odpira razpravo o tem, kako razumemo preteklost in kako jo umeščamo v sedanjost.
Vsako ime nosi zgodbo časa, političnega okolja in urbanega razvoja. Zato ulice in trgi s tem imenom niso le prostori, temveč tudi opomniki, da zgodovina ostaja prisotna na zelo vidnih mestih.

Javni prostor nekoč, javni prostor danes

Slovenski kraji, ki ohranjajo ime Tito, vabijo k razmisleku o tem, kako se prostor spreminja in kako se družba odziva na preteklost. Mesta se razvijajo, simboli dobivajo nove pomene, vendar nekatera imena ostajajo trdna točka, ki pripoveduje o svetu, v katerem so nastala. Vprašanje, ali naj ime ostane ali se spremeni, je pogosto odvisno od občinskega duha in lokalne identitete.

Slovenija nima Jabolčne ulice, a imamo 12 krajev z imenom po jabolku

V le štirih slovenskih krajih imajo “Miklavževe” ulice

Slovenske ulice z oktobrom v imenu: našli smo jih od Šentjerneja do Izole

Objava Nepričakovani kraji v Sloveniji, kjer imajo ulice in trge še vedno ime po Titu se je pojavila na Vse za moj dan.