Neomejeno so zapravljali, zdaj pa bi varčevali: Fiskalni svet z novimi opozorili

Vlada Roberta Goloba, ki je dve leti in pol neustavljivo povečevala javno porabo kljub jasnim in ponavljajočim opozorilom Fiskalnega sveta, se je zdaj nenadoma znašla pred zidom. Finančni minister Klemen Boštjančič je vsem proračunskim porabnikom in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naložil, naj do današnjega dne, 20. aprila, predložijo konkretne predloge rezov. Razlog? Rast izdatkov divja, primanjkljaj se je v letu 2025 skoraj potrojil, javni dolg pa je že presegel dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP in dosegel 65,7 odstotka.

To ni več “samo” opozorilo. To je alarm. Fiskalni svet je danes v oceni osnutka Letnega poročila o napredku 2026 jasno zapisal: brez dodatnih ukrepov so javne finance Slovenije nevzdržne.

Rast očiščenih izdatkov v letu 2025 je dosegla 8,5 odstotka namesto načrtovanih 5,6 odstotka, za leto 2026 pa se napoveduje 8,2 odstotka namesto 4,4 odstotka. Kumulativno odstopanje od sprejetega srednjeročnega načrta bo že letos preseglo dovoljeno mejo, do leta 2028 pa se lahko podvoji. Posledično bi primanjkljaj brez ukrepanja narasel na minus 3,5 odstotka BDP, v najhujšem geopolitičnem scenariju pa celo na minus 5 odstotkov.

Vir: Ključni poudarki FS

In kje je vlada porabila denar?
Podatki so brutalni: javni izdatki so v letu 2025 narasli za 9,9 odstotka, sredstva za zaposlene v javnem sektorju za 15 odstotkov, socialna nadomestila za 10 odstotkov. Prihodki pa so zaostajali – zrasli so le za 6,3 odstotka, medtem ko so vse ključne davčne osnove rasle počasneje od napovedi. BDP bo do leta 2028 za približno tri milijarde evrov nižji od načrtovanega. Manevrski prostor, ki ga je vlada še imela leta 2024, je bil v letu 2025 v celoti “porabljen” – kot je to lepo poimenoval Fiskalni svet.

Gre za so podobna opozorila, kot jih je FS podal že lani jeseni. Takrat so opozarjali, da tekoča poraba, zlasti stroški dela v javnem sektorju, raste občutno hitreje od gospodarske aktivnosti. Vlada pa je nadaljevala po svoje. Plačna reforma, zakonske obveznosti ZPIZ in ZZZS, transferji občinam, dvig minimalne plače – vse to se je financiralo brez pravega premisleka o posledicah. Zdaj pa isti minister Boštjančič od porabnikov zahteva, naj sami predlagajo, kje bodo rezali. In to brez rebalansa proračuna. Denar za nove obveznosti naj iščejo “znotraj obstoječih proračunov”.

To ni varčevanje. To je priznanje poraza. Vlada, ki je dve leti in pol razmetavala z davkoplačevalskim denarjem, kot da ni jutrišnjega dne, se zdaj v zadnjem hipu – tik pred morebitnimi volitvami – dela, da je “odgovorna”. Fiskalni svet je v svojih priporočilih brutalno iskren: izogibati se je treba ukrepom, ki dodatno slabšajo javne finance, vse spremembe morajo imeti zanesljive finančne ocene, v dobrih časih pa je treba graditi rezerve – ne pa jih zapraviti v slabih. Šoki so namreč vedno pogostejši in intenzivnejši, kot smo videli pri epidemiji in energetski krizi.

Vir: Ključni poudarki FS

Namesto tega je Golobova ekipa v treh letih porabila ves manevrski prostor, podvojila rast izdatkov in prepolovila rast potrošnje gospodinjstev zaradi negotovosti, ki jo je sama ustvarila. Javni dolg je nad 60-odstotno mejo, primanjkljaj se bliža kritični točki, Evropska komisija pa lahko vsak čas sproži postopek čezmernega primanjkljaja.

A.H.