ZDA in Filipini začeli obsežne vojaške vaje

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Guo Jiakun je v odzivu na vojaške vaje danes dejal, da želijo ZDA in Filipine opozoriti, “da bo slepo povezovanje v imenu varnosti enako igranju z ognjem – kar se jim bo na koncu maščevalo”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vaje Balikatan, kar pomeni “z ramo ob rami”, namreč potekajo v času zaostrenih regionalnih napetosti glede Tajvana, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja in okoli njega krepi vojaški pritisk, ter Južnokitajskega morja, ki si ga Peking skoraj v celoti lasti.

Na vajah, ki bodo potekale do 8. maja, kot zavezniške države ob Japonski sodelujejo tudi Francija, Avstralija, Nova Zelandija in Kanada. Vaje potekajo na severu Filipinov, nasproti Tajvana in v Južnokitajskem morju, poročajo tuje tiskovne agencije.

Načrtovane so tudi vaje streljanja s pravim strelivom. Japonske oborožene sile, ki bodo na vajah prvič aktivno sodelovale z okoli 1400 pripadniki, bodo med drugim morale z manevrirno raketo potopiti ciljno ladjo, je povedal filipinski polkovnik Dennis Hernandez. Tokio bo sicer na vajah sodeloval z ladjo za izkrcavanje tankov in rušilci.

Širitev sodelovanja Japonske sodi v okvir krepitve japonske vojske, ki jo vlada premierke Sanae Takaichi spodbuja kljub pacifistični ustavi, ki državi tradicionalno nalaga izključno obrambno vojaško naravnanost.

Hernandez je še napovedal, da bodo na vajah preizkušali tudi integrirane sisteme zračne in raketne obrambe, vključno s tehnologijo za boj proti dronom.

Predstavnik ameriške vojske Robert Bunn pa je vajo označil kot priložnost za ZDA, da pokažejo svoje “trdno zavezništvo s Filipini in zavezanost svobodni in odprti Indijsko-pacifiški regiji”. Dodal je, da udeležba ameriške vojske zaradi vojne proti Iranu ne bo okrnjena.

Ameriške zaveznice v regiji – Japonska, Južna Koreja, Filipini in Tajvan, katerih varnost je močno odvisna od vojaške prisotnosti ZDA, se bojijo, da bi Washington zaradi vojne na Bližnjem vzhodu zanemaril vzhodno Azijo.

Vaje so se sicer začele le nekaj dni pred iztekom dvotedenske prekinitve ognja med Iranom ter ZDA in Izraelom, ki sta konec februarja z napadom na Iran sprožila vojno, s tem pa tudi svetovno energetsko krizo, ki je za zdaj najbolj prizadela prav vzhodnoazijske države.