Nekoč, danes in … nikoli več?

Efacer le tableau

(Demokratična republika Kongo, 2002-2003)

»Očistiti ploščo« je bilo ime genocidne operacije nad plemeni bambutskih pigmejcev. Napadli so jih, ker jih je uporniška vojska smatrala za »podljudi«, katerih meso ima čudežne moči. Ubili so med 60.000 in 70.000 pigmejcev, okoli 100.000 je bilo razseljenih. Mednarodno sodišče v Srednjeafriški republiki je Jeana-Pierra Bembaja obsodilo, a ga po pritožbi leta 2018 tudi povsem oprostilo.

Darfurski genocid

(Sudan, 2003-2005)

Sistematično pobijanje, posilstva, razselitve in mučenje etnične skupine darfurskih plemen Furov, Masalitov in Zaghaw. V dveh letih so pobili okoli 200.000 ljudi, po nekaterih ocenah tudi 300.000, 2,7 milijona ljudi je bilo razseljenih.

Jazidski genocid

(Irak in Sirija, 2014-2017)

Genocid nad Jazidi je med letoma 2014 in 2017 v Iraku in Siriji zagrešila Islamska država. Zanj so bili značilni poboji, genocidna posilstva in prisilne spreobrnitve v islam. Jazidi so kurdsko govoreče ljudstvo, ki izvira iz Kurdistana in prakticira jazidizem, monoteistično iransko etnoreligijo, ki izhaja iz indoiranske tradicije. V treh letih so pripadniki Islamske države preprodali tisoče jazidskih žensk in deklet ter ubili tisoče jazidskih moških; Združeni narodi so poročali, da je Islamska država v »kampanji prisilne spreobrnitve« po vsem Iraku ubila približno 5.000 Jazidov in preprodala približno 10.800 jazidskih žensk in deklet.

Iraško-turkmenski genocid

(Irak, 2014-2017)

Genocid nad iraškimi Turkmeni se nanaša na vrsto umorov, posilstev, usmrtitev, izgonov in spolnega suženjstva iraških Turkmenov na ozemlju pod nadzorom Islamske države. Začel se je, ko je IS leta 2014 zavzela iraška turkmenska ozemlja, in se nadaljeval, dokler IS ni izgubila vsega svojega ozemlja v Iraku. Leta 2017 ga je iraški parlament uradno priznal kot genocid, leta 2018 pa so spolno suženjstvo priznali tudi Združeni narodi.

Genocid nad Ujguri

(Kitajska, 2014-danes)

Vlada Ljudske republike Kitajske je od leta 2014 zagrešila vrsto kršitev človekovih pravic Ujgurov in drugih turških muslimanskih manjšin; od množičnih samovoljnih aretacij, pridržanj, mučenja, množičnega nadzora, kulturnega in verskega preganjanja, ločitev družin, prisilnega dela, spolnega nasilja in kršitev reproduktivnih pravic. Začelo se je, ko je administracija generalnega sekretarja Kitajske komunistične partije Xi Jinpinga začela s kampanjo »Udari močno proti nasilnemu terorizmu«, ki je vključevala nadzor in omejitve v Xinjiangu in rezultirala v zaprtju več milijonov Ujgurov v koncentracijska taborišča, uradno opisana kot »centri za poklicno izobraževanje in usposabljanje«, kar je največja množična internacija etnično-verske manjšine po drugi svetovni vojni. Kitajska je leta 2019 sicer začela zmanjševati število taborišč, a Amnesty International navaja, da naj bi pripornike zato vse pogosteje premeščali v kazenski sistem.

Genocid nad Rohingami

(Mjanmar, 2016-danes)

Serija pobojev muslimanskih plemen Rohing s strani Tatmadawov, oboroženih sil Mjanmara. Kriza je prisilila več milijonov Rohing, da so večinoma pobegnili v Bangladeš, kjer je nastalo največje begunsko taborišče na svetu. Šlo naj bi za največji človeški eksodus v Aziji po vietnamski vojni. Preganjanje Rohing v Mjanmaru sega vsaj v 70. leta prejšnjega stoletja. Združeni narodi so našli dokaze o obsežnih kršitvah človekovih pravic, vključno z zunajsodnimi poboji, usmrtitvami brez predhodnega obvestila, skupinskimi posilstvi, požigi ter detomori. Ocenjujejo, da so jih samo med letoma 2016 in 2018 ubili najmanj 25.000. V istem obdobju naj bi izvedli skupinska posilstva in druge oblike spolnega nasilja nad 18.000 ženskami in dekleti, pretepli 116.000 ljudi in jih 36.000 vrgli v ogenj. Vodja vlade in državna svetnica ter Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi je bila kritizirana zaradi nedejavnosti in molka, saj je storila zelo malo, da bi preprečila vojaške zlorabe in pregone novinarjev. 

Genocid v Tigraju

(Etiopija, 2020-2022)

Domnevna genocidna dejanja v Etiopiji so se začela, ko si je regionalna vlada Tigraja začela prizadevati za večjo avtonomijo, kar je spodbudilo vojaško posredovanje etiopskih nacionalnih obrambnih sil (ENDF) in njihovih zaveznikov, vključno z eritrejskimi obrambnimi silami (EDF) in regionalnimi milicami. 4. junija je ameriški inštitut New Lines objavil 120-stransko poročilo, v katerem je ugotovil, da obstajajo močni dokazi o genocidnih dejanjih. Sistematično so namreč množično pobijali civiliste, zabeležili razširjene primere mučenja, posilstev in drugih oblik hude psihične in fizične zlorabe, jim vsiljevali taktike stradanja, preprečevali rojstva znotraj prebivalstva, uničevali in plenili njihovo dediščino. Nekateri posamezniki naj bi za spodbujanje genocidnih dejanj uporabljali družbene medije.

Masalitski genocid

(Sudan, 2023-danes)

Serija pokolov nad etnično skupino Masalitov v Sudanu se je začela med sudansko državljansko vojno, ko je RSF (Rapid Support Forces) začel z organiziranimi množičnimi poboji civilistov v Zahodnem Darfurju. Sem prištevajo pokol v Ardamati, Mistereiju in bitko pri Geneini. Januarja 2024 je poročilo Varnostnemu svetu ZN ocenilo, da je bilo ubitih med 10.000 in 15.000 ljudi. Po pričevanjih preživelih so bili poboji koordinirani, usmerjeni posebej proti Masalitom in drugim temnopoltim prebivalcem Darfurja, ne pa proti sudanskemu arabskemu prebivalstvu. Sile za hitro podporo so zanikale vpletenost in situacijo označile za plemenski konflikt, medtem ko so arabski plemenski voditelji zanikali vpletenost v etnično čiščenje in Masalite smatrali za odgovorne za začetek konflikta.

Pia Nikolič