Nekdanji vojak v oddaji Aktualno: “Zmanipulirali so nas, to nas je naredilo mehke”

V torkratni oddaji Aktualno je voditeljica Karin Planinšek gostila Luko Debeljaka, nekdanjega pripadnika Enote za specialno delovanje Slovenske vojske z 16 leti služenja in izkušnjami iz mednarodnih misij v Afganistanu in drugih državah.  Danes se Luka Debeljak ukvarja z organizacijo tečajev preživetja v naravi, taborov za mladino, izdelavo nožev ter javnim nastopanjem na družbenih omrežjih, kjer kritizira sodobne družbene trende, kot je “wokizem”.

Njun pogovor je zajemal širok spekter tem: od razlogov za odhod iz vojske, prek kontroverznega odpovedanega tabora katoliške mladine, do vprašanj obveznega vojaškega roka, evtanazije in krščanske vere.

Debeljak je pojasnil, da je vojsko zapustil po doseganju osebnega limita: “Bil sem v vojski vse skupaj 16 let in sem nekako prišel do točke, ko se mi je zdelo, da mi vojska več ne more dati nič več. […] Stvar mi je čez čas postala monotona. Začela se mi je ponavljati.” Poudaril je, da ni bil karierističen tip, temveč je hodil “delat”, in da so se nabirale frustracije zaradi sistemskih težav. Po odhodu je znanje iz vojske prenesel v civilno sfero: “Vojska mi je ogromno dala. […] Rekel sem si: Bom mogoče začel iz tega – to, kar sem se jaz navadil, pa to znanje, ki ga imam – poskusil širiti med civilno prebivalstvo.” Tako so nastali tečaji preživetja in tabori, ki jih opisuje kot zabavne in koristne veščine.

Javno izpostavljanje in “poslanstvo”
Debeljak se na družbenih omrežjih močno izpostavlja, kar ga je spremenilo v nekakšnega vplivneža, je dejala Planinšek. Razloge vidi v osebnem občutku poslanstva: “Jaz sem skozi vedel, da bom enkrat v nekem smislu izpostavil sebe, da bom nekaj dajal od sebe, mogoče tudi za nekaj boril. Vedel sem tudi, da sem pripravljen tvegati in žrtvovati del sebe za nekaj višjega.” Dodaja, da ga motivirajo frustracije iz vojske in želja po spremembah: “Zdaj, ker sem izven sistema, lahko govorim, kar hočem. In to zagrabim na polno. Kot neko poslanstvo.” Prepričan je, da vsakdo ima talente, “ki mu jih je Bog dal”, in jih je treba izkoristiti.

Foto: zajem zaslona

Poleti 2025 je Katoliška mladina odpovedala tabor vojaških veščin pod njegovi vodstvom, zaradi medijskega pritiska in obtožb o militarizaciji mladine ter promociji nasilja. Debeljak to označuje kot izkrivljeno predstavljanje: “To je pač tabor v naravi: kurjenje ognja, vožnja s kanuji […] Realno je to vsakemu fantu všeč.” Kritizira politizacijo: “Problem je bil, ker je bil katoliški tabor, in se je obrnilo v politično zadevo.” Žal mu je za odpoved: “Meni se zdi škoda, da je Katoliška mladina pokleknila in odpovedala tabor. Nepotrebno.” Odzivi mladih na njegovih taborih so navdušeni: “Za mlade je to super stvar […] Če bi imel več sredstev, bi to delal na še večjem nivoju – mladim bi bilo zakon, pa ne samo mladim, tudi 30-, 40-letnikom, starejšim, ki prej niso imeli priložnosti. Odziv je zelo dober, ne glede na to, kakšen si in kako razmišljaš. Skoraj vsakemu je zanimivo – seveda, če si slikar in nežen človek, verjetno ni zate. In prav je tako. Jaz sem že videl otroka, ki je hotel plastično pištolo, pa mu je mama rekla: “To pa ne, to je orožje, ni prav. Že to je narobe. Po moje je v moških to zanimivo – igrali smo se kavbojce in indijance.”

Kritika družbenih trendov in poziv k večji “militarizaciji”
Ostro kritizira sodobne ideologije, vključno z LGBT agendo, ki jo vidi kot škodljivo manipulacijo: “Otrokom že kot majhnim želijo vsiliti, da so mogoče drugega spola. In če ti to vsiljuješ od majhnega, se tak človek razvije v nekaj, kar ni uravnoteženo.” Zagovarja vrnitev k tradicionalnim vrednotam in večjo “militarizacijo” v izobraževanju: “Ja, militarizacijo gledam tako, da bi v osnovne šole od petega razreda naprej dal nekaj kot krožek tabornikov – enkrat na teden ali vsak drugi teden tabor v naravi. Veščine: kurjenje ognja, prespati zunaj, vozli, rastline … Že to bi štel za militarizacijo – ni samo orožje. Zakaj ne bi bilo v osnovni šoli več domovinske vzgoje? Otroci preživijo v šoli skoraj več časa kot doma. Šola ima velik vpliv na razvoj, pogled, razmišljanje. Jaz bi to absolutno vključil – podpiranje slovenstva, zdravega razmišljanja, poštenja, veščin. Da imamo vsi vsaj osnovo.”

Notranje težave v Slovenski vojski
Debeljak opisuje upad standardov: »Zadnjih 10 let opažam – vključevanje spolnih tem, feminizma, inkluzivnosti.« Dodaja birokratizacijo kot absurd: “Za rumeni jopič papirji, podpisi […] Totalen odmik od realnosti.” Vojsko primerja z “družinsko firmo”, kjer prevladujejo notranji konflikti zaradi pomanjkanja pravega dela. Meni, da bi velika večina mladih sprejela obvezno služenje vojaškega roka, čeprav jih nekaj ne bi – predvsem zaradi napačnih predstav in strahu. Najpogostejši pomislek je, da bodo v vojski fante “pošlihtali” (strogo disciplinirali in spremenili karakter). Po njegovem se to ne zgodi; trije meseci vojaškega roka ne spremenijo osebnosti, veliko bolj odločilna je vzgoja staršev. Vojaški rok označuje kot zelo pozitivno izkušnjo: “Vojska ti v tem smislu veliko da – veščine, orožje, preživetje, taktika, orientacija, prva pomoč … Kaj je minus? Ne vidim ga. Smo pacifističen narod, anti-orožje – izmanipulirali so nas. Enako kot vera: učijo nas, da se moramo ukloniti, ne smemo se postaviti zase, za državo, družino. To nas je naredilo mehke. Moramo biti močni, pogumni, samozavestni, kontrirati slabemu.”

Foto: zajem zaslona

Evtanazija in vera
Proti zakonu o evtanaziji je bil glasen: “Proti sem, ker vidim drsečo lestvico […] Sem veren kristjan – za mene ni debate: to se ne sme.” Meni, da gre za duhovno vojno […] “To hoče Hudič,” poudarja gost oddaje, ki priznava, da se je letos krstil: “Gledam svet: nemoralnost, satanistična zabavna industrija, woke […] Iskal sem višji smisel.”

Pogovor z Luko Debeljakom razkriva profil posameznika, ki se ne boji javno zagovarjati tradicionalnih vrednot, patriotizma in krščanske morale v času, ko prevladujejo nasprotni trendi. Njegove izkušnje iz vojske in osebna preobrazba ga postavljajo v vlogo kritičnega glasu sodobne slovenske družbe. Svoje misli je v oddaji zaključil z trditvijo, da mu vera mu daje moč in da “dobro vedno zmaga”.

A.H.