Nekdanji bunker v Dolini Korna bodo uredili za obiskovalce

Če se sprehodimo po novem parku v Dolini Korna, bomo na pobočju pod Ulico Ippolita Nieva nekje opazili vhod v bunker. Trenutno je sicer zaprt z železnimi vrati in se vanj ne da vstopiti. V prihodnosti pa ga bomo lahko obiskali, saj je v načrtu njegova ureditev, kateri bo Dežela Furlanija - Julijska krajina z amandmajem iz poletnega rebalansa deželnega proračuna namenila 110.000 evrov.

Projekt njegove obnove so včeraj predstavili javnosti. Gre za protiletalsko zaklonišče, ki ga je po vsej verjetnosti leta 1943 izgradila zveza Unpa (Unione nazionale protezione antiaerea). Uporabljali pa so ga predvsem med najhujšimi meseci bombardiranja zaveznikov nad Gorico med letoma 1944 in 1945.

Tudi preko 400 ljudi

Bunker sega do osem metrov v globino, dolg je 124 metrov, njegova celotna površina pa znaša 250 kvadratnih metrov. Notranji rovi merijo 2,3 metra v višino in 1,5 metra v širino. Zaklonišče je med letalskimi napadi lahko gostilo od 300 do 400 oseb, pa tudi več v nujnih primerih. Namenjeno je bilo predvsem prebivalcem vseh okoliških ulic. »Med temi je bil v tistih letih tudi župan,« je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal osemnajstletni Paolo Visintin, ki je bunker raziskoval pod okriljem centra za raziskovanje kraškega podzemlja Seppenhofer. Zaklonišče razpolaga s tremi vhodi, ki so ojačeni z armiranim betonom, da bi zagotovili več možnosti za pobeg v primeru zrušitve med bombardiranjem. Vsi trije se nahajajo v parku Doline Korna, trenutno pa sta prehodna le dva. Ob vhodih so zgradili tudi stene, da bi v zaklonišče ne prodrli šrapneli ali drobci, nastali med eksplozijo.

V notranjosti bunkerja so odkrili ostanke nekdanjih latrin. »Te so uporabljali predvsem med daljšimi letalskimi napadi. Sirene so lahko tulile tudi dvanajst ur,« je še povedal mladi raziskovalec. Vzdolž notranjih sten so vidni tudi polstebri, ki pričujejo o tem, da je bil po vsej verjetnosti nekoč strop lesen. Zaklonišče pa je bilo nekoč tudi opremljeno z lesenimi klopmi, ki so služile daljšim bivanjem.

V bunkerju so trenutno še prisotni tudi zapuščeni in potencialno nevarni materiali, vključno z iglami, brizgami, noži, žlicami in zdravili, ki zahtevajo čistilno akcijo in ureditev za zagotavljanje varnostnih pogojev obiskovalcev. Bunker naj bi v prihodnosti postal pravi kulturni prostor, kjer bi prirejali odene oglede in po možnosti uredili manjši muzej. V notranjosti nameravajo namestiti nekdanjo opremo, da bodo lahko obiskovalci podoživeli čim bolj realistično izkušnjo bombardiranja.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.