NEDELJSKI NASVET: Ena dobra poteza še ne izniči celega kupa slabih!

Že dolgo nisem slišal iz ust ministra toliko neumnosti, začinjenih s samohvalo, kot jih je zadnje čase izrekel naš vrli Grunf! On ne verjame v subvencioniranje električnih avtomobilov, zato to ukinja. Briga ga, kaj meni stroka. »L’État, c’est moi« oziroma »država, to sem jaz«!

Živimo v alternativnem svetu, kjer niti vlečejo liki iz Alana Forda, ki je bil še posebej priljubljen na prostorih nekdanje države. Morda je čas, da avtorji spišejo nove zgodbe? Kajpada ima ameriški Superhik velik vpliv na slovensko vlado pod vodstvom »Številke 1«. Nad njim se več kot očitno navdušuje tudi naš Grunf oziroma minister Vrtovec. Bistvo tega lika je, da je izjemno iznajdljiv, a izredno neučinkovit, da njegovi izumi delujejo na robu katastrofe in da je brezpogojno vdan vrhovnemu šefu. Pa reci, da ne vidiš podobnosti?

Poteza, da je dovolil samodejno vožnjo Tesel po Sloveniji, je nedvoumno dobra. Presenečen sem, da tega ni storila že prejšnja vlada. Nič je to ne bi stalo, pridobili pa bi nekaj točk pri delu populacije. Ni pa mi všeč, da se o tem govori z veliko mero populizma. Grunf se rad postavi pred kamero, tudi Tesla pa je nujno potrebovala nekaj, da se o njej govori in ji daje prednost pred konkurenco. Sploh ni pomembno, od kod ta prihaja. Evforija je na vrhuncu, ob tem pa redko kdo opiše resnično stanje.

Tesle po nadgradnji vozijo samodejno, vendar moraš ves čas spremljati dogajanje na cestišču. Pogledaš stran in pisk te opozori, da nisi zbran. Počneš to dlje časa in »pilot« se bo izklopil. Daleč od tega, da bi bilo primerljivo, a sem vseeno pomislil na vožnjo po avtocesti z vključenim tempomatom in sistemom za ohranjanje vožnje po sredini voznega pasu. Avtomobil vozi sam, a moraš ves čas držati volan. A sem zato na cilju manj utrujen? Dvomim! Enako je s Teslo v vlogi »samovoza.«

Samodejna vožnja je nekaj, kar nujno potrebujemo in s čimer bi morala biti opremljena večina vozil v slovenskem voznem parku. Ne nekaj njih. Stroj je vedno pozoren in nikdar utrujen ter vozi bolj umirjeno in se kot pijanec plota drži cestnoprometnih predpisov. Izboljšala bi se varnost in pretočnost prometa, ne da bi širili ali gradili nove ceste. O tem niti malo ne dvomim. Vendar je utopija pričakovati, da bomo z veseljem plačevali mesečno naročnino. Še posebej ne zneska, ki na letni ravni presega eno minimalno plačo. Morda je to gospodarno, če se dnevno od daleč voziš iz Ljubljane in nato nazaj. Pod pogojem, da boš ta čas počel, karkoli se ti zahoče. Hkrati dvomim, da ima naročnina praktičen smisel, ako dnevno prevoziš manj kot 100 kilometrov in jih večinoma prevoziš po mestih.

Naslednja napoved Grunfa so robotski taksiji. Spet se sprašujem, kako to, da jih še nimamo. Mimogrede, še marsikje drugje po EU jih ne boste videli. Hkrati se sprašujem tudi, zakaj jih minister napoveduje v večjih mestih. Torej tam, kjer je že zdaj največ možnosti prevozov. Ali ne bi imeli robotski taksiji več smisla na podeželju? Da bi ga tam živeči poklical, naj pride ponj in ga odpelje do železniške postaje (saj vendar zagovarjamo javni promet, mar ne?), na letališče ali po nakupih. V tem vidim nekaj smisla.

Imeti nekaj zgolj zato, da se bodo nekateri lahko trkali po prsih, pač nima nobenega smisla. Če je treba spremeniti zakonodajo, morda ukiniti obvezne taksimetre, me ne moti. Pod pogojem, da ne pozabijo na nujnost ustreznega nadzora. Zadnje, kar si želimo, so nadvse visoki zneski peščice hrvaških taksistov, ki vsako poletje odzvanjajo v javnosti. Upoštevati je namreč treba, da je vsaka nova tehnologija zadnjih dvajset let najprej močno znižala kakovost obstoječih storitev, preden je pokazala prednosti.

Že večkrat sem dejal, da subvencije za električne avtomobile niso najboljše. Z ministrom se strinjam, da izkrivljajo trg. A vse ostalo, kar je izustil v preteklem tednu, je skregano z logiko in zdravo pametjo. Samo on ve, kaj imajo skupnega s kupovanjem 12 let starih avtomobilov, s katerimi se nekateri po njegovo lahko vozijo v službo. Električni avtomobili s tem nimajo ničesar. Eden od razlogov za nakup rabljenih avtomobilov so visoke cene novih vozil z običajnimi pogoni. Res je, da so subvencije koristili bogatejši, a to je mogoče elegantno rešiti. Ni jih treba ukiniti. Enostavno bi višino povrnjenega denarja vezali na standard kupca in ne na vrednost avtomobila, to so že uspešno storili v več zahodnoevropskih državah (Franciji, Italiji, Nemčiji). Govoriti, da naj električni avtomobili dokažejo svojo vrednost na trgu in s tehnologijo prepričajo kupce, je pač populizem »par excellence«. Kot je papagajsko ponavljanje prej omenjene mantre, da Slovenci (domnevno) večinsko kupujejo ducat let stare avtomobile. Kje so na infrastrukturnem ministrstvu sploh našli ta podatek?

Govoriti v enem stavku o izkrivljenosti trga in o subvencioniranju nakupa nafte za določene poslovne subjekte je, milo rečeno, neumno. Napovedi, da se zaradi tega ne bodo dvignile cene hrane ali prevozov, so najmanj optimistične, če ne na meji neposrednega zavajanja javnosti. Kar bo po poslovni logiki Janez dobil od države, bo obdržal zase. Je bilo kdajkoli drugače?

Naslovno ilustracijo je upodobila umetna inteligenca!

The post NEDELJSKI NASVET: Ena dobra poteza še ne izniči celega kupa slabih! appeared first on Tehnozvezdje.