5 hours ago
6
ARTICLE AD
Zrak. Ga ne vidimo, a je povsod. A zadnje čase ga v mnogih evropskih prestolnicah ne dihamo zlahka. Še posebej ne v Zagrebu.
Hrvaška prestolnica se je po zadnjih podatkih, objavljenih aprila 2025, znašla na 11. mestu med evropskimi glavnimi mesti z najslabšo kakovostjo zraka. Povprečna letna koncentracija trdih delcev PM2,5 znaša 14,1 mikrograma na kubični meter (vir: CroatiaWeek, 7. april 2025).
Balkan diha najteže
Če ste mislili, da je onesnažen zrak težava le v megamestih, kot je Pariz ali London, pomislite znova. Najvišje na lestvici najbolj onesnaženih evropskih prestolnic so:
1. Sarajevo (BiH)
2. Skopje (Severna Makedonija)
3. Beograd (Srbija)
4. Podgorica (Črna gora)Zakaj ravno tu?
Zagreb je torej tik za deseterico, a le za las.
Delcev ne vidimo, a puščajo posledice. PM2,5 so drobni – tako drobni, da se zlahka zasidrajo v naša pljuča. A zakaj prav v teh mestih toliko teh “nevidnih sovražnikov”?
V primeru Zagreba jih je več
- Ogrevanje na trda goriva – premog, les, kurilno olje. V mnogih četrtih, še posebej v starejših predelih (Maksimir, Podsused, Špansko), gospodinjstva pozimi kurijo, kar pač imajo. In rezultat? Dim.
- Stari avtomobili. Hrvaška ima visoko povprečno starost voznega parka – okoli 13 let. In starejši avtomobili? Več emisij.
- Zagrebška kotlina. Mesto leži v nižini, obdano z griči. V zimskem času se pogosto pojavi temperaturna inverzija, ki zadrži onesnaževala nizko, tik nad tlemi. “Kot da bi nad mestom zagrnil pokrov,” je za HRT pojasnil klimatolog dr. Krešimir Kranjčević.
1. Sarajevo2. Skopje (Severna Makedonija)3. Beograd (Srbija)4. Podgorica (Črna gora)Zakaj ravno tu?
Zagreb je torej tik za deseterico, a le za las.
Delcev ne vidimo, a puščajo posledice. PM2,5 so drobni – tako drobni, da se zlahka zasidrajo v naša pljuča. A zakaj prav v teh mestih toliko teh “nevidnih sovražnikov”?
V primeru Zagreba jih je več
- Ogrevanje na trda goriva – premog, les, kurilno olje. V mnogih četrtih, še posebej v starejših predelih (Maksimir, Podsused, Špansko), gospodinjstva pozimi kurijo, kar pač imajo. In rezultat? Dim.
- Stari avtomobili. Hrvaška ima visoko povprečno starost voznega parka – okoli 13 let. In starejši avtomobili? Več emisij.
- Zagrebška kotlina. Mesto leži v nižini, obdano z griči. V zimskem času se pogosto pojavi temperaturna inverzija, ki zadrži onesnaževala nizko, tik nad tlemi. “Kot da bi nad mestom zagrnil pokrov,” je za HRT pojasnil klimatolog dr. Krešimir Kranjčević.
V primeru Zagreba jih je več
- Ogrevanje na trda goriva – premog, les, kurilno olje. V mnogih četrtih, še posebej v starejših predelih (Maksimir, Podsused, Špansko), gospodinjstva pozimi kurijo, kar pač imajo. In rezultat? Dim.
- Stari avtomobili. Hrvaška ima visoko povprečno starost voznega parka – okoli 13 let. In starejši avtomobili? Več emisij.
- Zagrebška kotlina. Mesto leži v nižini, obdano z griči. V zimskem času se pogosto pojavi temperaturna inverzija, ki zadrži onesnaževala nizko, tik nad tlemi. “Kot da bi nad mestom zagrnil pokrov,” je za HRT pojasnil klimatolog dr. Krešimir Kranjčević.
V primeru Zagreba jih je več
- Ogrevanje na trda goriva – premog, les, kurilno olje. V mnogih četrtih, še posebej v starejših predelih (Maksimir, Podsused, Špansko), gospodinjstva pozimi kurijo, kar pač imajo. In rezultat? Dim.
- Stari avtomobili. Hrvaška ima visoko povprečno starost voznega parka – okoli 13 let. In starejši avtomobili? Več emisij.
- Zagrebška kotlina. Mesto leži v nižini, obdano z griči. V zimskem času se pogosto pojavi temperaturna inverzija, ki zadrži onesnaževala nizko, tik nad tlemi. “Kot da bi nad mestom zagrnil pokrov,” je za HRT pojasnil klimatolog dr. Krešimir Kranjčević.
- Sarajevo (BiH)
- Skopje (Severna Makedonija)
- Beograd (Srbija)
- Podgorica (Črna gora)
- Bukarešta (Romunija)
- Ljubvljaa
- Tirana (Albanija)
- Nikozija (Ciper)
- Kišinjev (Moldavija)
- Tirana (Albanija)
- Priština (Kosovo)
Vpliv na zdravje? Ogromen.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so drobni delci PM2,5 povezani s povišanim tveganjem za bolezni srca, pljuč in celo prezgodnjo smrt. WHO zato kot varno mejo določa 5 µg/m³. Zagreb to vrednost skoraj trikrat presega.
“Onesnažen zrak je tihi ubijalec. Ne vidimo ga, a vpliva na vsako celico v telesu,” opozarja pulmologinja dr. Irena Novak (intervju za Jutarnji list, marec 2025).
Primerjava z drugimi? Nič kaj tolažilna.
Sarajevo je pogosto med 10 najbolj onesnaženih mest na svetu, poroča Reuters (december 2024). Tudi Skopje in Beograd se redno znajdeta na podobnih lestvicah. Skupni imenovalci? Slaba infrastruktura, močan promet, nizke temperature pozimi in človekova iznajdljivost pri kurjavi.
A presenetljivo je, da se je med prvimi znašla tudi Ljubljana. Slovenija se sicer ponaša z zelenimi politikami, a realnost v prestolnici je pozimi precej bolj siva kot zelena.
Kaj lahko naredimo?
Vprašanje, ki si ga postavlja vse več meščanov. Vlada? Mestne oblasti? Mi sami?
Nekaj rešitev je jasnih:
- Energetska prenova. Zamenjava kurilnih naprav s čistejšimi oblikami ogrevanja. Ljubljana je s programom “Zrak 2030” že začela subvencionirati toplotne črpalke. Bi lahko nekaj podobnega storil tudi Zagreb?
- Javni promet. Povečanje frekvence tramvajev in avtobusov. A ne le to – pomembno je, da je promet zanesljiv, udoben in dostopen. Brez tega bodo ljudje še naprej sedli v avto.
- Zelenice in drevesa. Študije (npr. EEA, 2023) kažejo, da urbano zelenje lahko zmanjša koncentracije PM2,5 za 10–20 %. Zagreb ima potencial – Tuškanac, Bundek, Maksimir – a potreben je širši zeleni urbanizem.
Ali je sprememba mogoča?
Seveda je. A ne bo hitra. In ne bo enostavna.
Kot pravi urbanist prof. Dario Marić (Univerza v Zagrebu): “Ne gre za pomanjkanje znanja, temveč za pomanjkanje politične volje in koordinacije.”
Morda bo prav ta podatek – 14,1 µg/m³ – dovolj, da sproži val sprememb. Kajti zrak, ki ga dihamo, ne pozna meja. Ne pozna ideologij. Le vpliva. Na vse.
In to vsak dan.
Pripravil: K. J.
The post Ne boste verjeli, kateri evropski prestolnici dihata najslabše first appeared on NaDlani.si.
English (US)