»Svojcem izrekamo iskreno sožalje.« Zgodba, ki jo boš bral s cmokom v grlu

5 hours ago 7

ARTICLE AD

ŠEST INTERVENCIJ, ENA USODA: Ko gorski reševalci stopijo tja, kamor drugi ne morejo (ali ne upajo)

LJUBLJANA – Gorska reševalna služba Slovenije je v dveh dneh – pretekli konec tedna – posredovala v kar šestih izjemno zahtevnih primerih. Kar štirikrat je posredovala enota GRS Ljubljana. Ena izmed intervencij se je končala s prenosom pokojne osebe. Na Boču so s stolpa reševali obolelega, na Tolstem vrhu pa oskrbeli padlega kolesarja. In še – pohodnik, ki je iskal svojega psa, je končal v grapi. Gorski reševalci so ga našli. Ter rešili. Skupaj s psom.

Ko greš v hribe – z mislimi na razgled, ne pa na vrv, nosila in GPS – redko pomisliš, da se lahko dan konča čisto drugače, kot si ga načrtoval. V soboto in nedeljo, prvi aprilski vikend, so se v Sloveniji zgodile točno take zgodbe. Take, kjer se spusti adrenalin, ko že slišiš oddaljen ropot helikopterja. In tiste, kjer ga ne slišiš več.

Poškodovan gozdar, ukleščen traktorist – in brez poti do njih

Dve od šestih intervencij sta bili – delovni nesreči. Obe v naravi. Obe zahtevni.

Prva se je zgodila v gozdovih nad Zgornjo Besnico, kjer je izkušeni sekač utrpel poškodbo noge med podiranjem dreves. Noga je ostala ujeta pod deblom – klasičen, a še vedno izjemno nevaren scenarij. Reševalci GRS Ljubljana so z opremo za tehnično reševanje hitro dosegli kraj nesreče in poškodovanca prenesli do najbližje gozdne vlake, kjer ga je prevzela medicinska ekipa. Poročajo iz Gorska reševalna zveza Slovenije.

Drugi dogodek – traktorist, ki se je z vozilom zagozdil na ozki poti nad Želimljami. Pri zdrsu vozila si je poškodoval kolk in ni mogel sam iz vozila. Tokratni dostop je bil še bolj zapleten, saj se vozilo ni moglo umakniti, zaradi česar so morali reševalci pot deloma očistiti z ročnim orodjem.

Tragedija v petek – in molk med drevesi

Petkov večer je bil za eno od reševalnih enot najtežji – morali so prenesti pokojno osebo s težko dostopnega območja nad Spodnjo Idrijo. Kraj nesreče ni primeren za javno razkritje, saj svojci še vedno žalujejo. Gorski reševalci ob tem vedno opozarjajo: prenos trupla je nekaj povsem drugega kot reševanje poškodovanega – je čustveno, fizično in moralno zahtevno. In nikoli samoumevno.

Reševalci so svojcem izrekli sožalje tudi javno. Njihova izjava je kratka in dostojanstvena: »Svojcem pokojnega izrekamo iskreno sožalje.« (vir: GRZS, 6. 4. 2025)

Pes je stekel – in človek za njim. Kmalu nista mogla več ne naprej ne nazaj.

Ni tako redek pojav, kot bi si mislili – da pes steče s poti in lastnik, v strahu, da ga bo izgubil, steče za njim. Tako se je v soboto zgodilo tudi na območju Čemšeniške planine. Moški je psa iskal več kot uro, dokler ni zavil v ozko, z listjem prekrit grapo. Tam sta oba obtičala. Pes je bil miren – človek pa ne več.

Ob prihodu ekipe GRS Ljubljana je bilo jasno: teren je prestrm za varen izhod brez pomoči. S pomočjo vrvne tehnike so reševalci oba – človeka in psa – varno dvignili na označeno pot. Poročilo dogodka je objavljeno na Facebook profilu Gorska Reševalna Zveza Slovenije (6. 4. 2025).

Na Boču ni bilo poti navzdol – vsaj ne varne

V nedeljo je bila ena od bolj izstopajočih intervencij povezana z razglednim stolpom na Boču, priljubljeni izletniški točki nad Poljčanami. Oseba je na vrhu stolpa doživela akutno zdravstveno težavo – po prvih podatkih naj bi šlo za srčno aritmijo.

Reševalci GRS Celje so hitro prišli na kraj dogodka, a kljub zanesljivi konstrukciji stolpa je bil varen prenos po stopnicah prenevaren. Odločili so se za klasično – a izjemno zahtevno – tehniko spusta po vrvi. Po uspešnem manevru je osebo prevzela ekipa Helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo je z vojaškim helikopterjem Slovenske vojske prepeljala na nadaljnje zdravljenje v UKC Maribor (vir: GRS Celje).

Tolsti vrh, divji spust – in trda tla

Gorski kolesarji poznajo pot s Tolstega vrha – tehnično zahtevna, hitra, a prelepa. Tokrat se je spust končal prehitro. Kolesar je na spolzkem delu izgubil ravnotežje in grdo padel. Poškodba rame. Ne more več naprej.

Reševalci GRS Radovljica so bili na terenu že v manj kot 40 minutah. Poškodovanega so oskrbeli, imobilizirali in prenesli do Lovske koče na Taležu – tam ga je prevzela ekipa NMP Radovljica/Bled. Po podatkih GRS Radovljica je bila intervencija izpeljana brez dodatnih zapletov.

Skupni imenovalec? Ne – rdeča nit. In to je: predanost.

Čeprav so zgodbe različne – včasih tragične, drugič čudežno brez poškodb – ena stvar povezuje vse te primere: predanost. In v ozadju? Ljudje. Prostovoljci. Z dnevnimi službami, z družinami, z življenji – ki jih brez pomisleka prekinejo, ko zazvoni telefon.

In ni jih malo. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (2024) ima organizacija več kot 800 aktivnih prostovoljcev. V povprečju opravijo več kot 500 intervencij na leto. Vse brezplačno. Brez siren. Brez napihovanja. A z opremo, ki jo pogosto financirajo sami. In z znanjem, ki si ga gradijo ob prostih vikendih. Ali pa ponoči. Po šihtu.

Opozarjajo nas – a kdo posluša?

Vse več ljudi hodi v naravo. Kar je dobro. Zračenje glave, gibanje, razgledi, povezanost z naravo – vse drži. A reševalci že več let opozarjajo, da marsikdo v gore vstopa – dobesedno – bos. Brez znanja. Brez prave opreme. Brez orientacije.

»V takšnih trenutkih šteje vsaka minuta. Pomembno je, da ljudje ne ukrepajo sami, ampak pokličejo pomoč,« opozarja GRS Ljubljana v objavi z dne 6. 4. 2025.

Naj bo njihov pogum vsaj opažen. Če že ne vedno nagrajen.

Medtem ko pišemo in beremo ta članek, se lahko že odvija nova intervencija. Morda nekje v Karavankah. Ali nad Bohinjem. Morda je nekdo stopil meter predaleč, ali pa je srce odpovedalo sredi kamnite poti.

In čeprav mnogi nikoli ne bodo poznali imen tistih, ki so jim rešili življenje, je prav, da si zapomnimo nekaj preprostega: gorski reševalci ne delajo tega, da bi bili junaki. Ampak ker ne znajo drugače.