5 hours ago
11
ARTICLE AD
TREBNJE – V Vejarju znova gorelo: Domačini ogorčeni, institucije molčijo
Romsko naselje Vejar pri Trebnjem je bilo znova v plamenih. Ni prvič. Požar je po besedah krajanov izbruhnil že v petek, zdaj pa spet. Dim se vali iz gozda, s terena pa prihajajo slike gasilskih vozil in utrujenih ekip. Kar nekaj ljudi se sprašuje: kako dolgo še?
Gori spet. Drugič v nekaj dneh.
“Se vam zdi normalno… Prvič v petek in danes spet… Lahko kdo ukrepa.” Tako je na Facebooku zapisala krajanka, ob tem pa objavila dve fotografiji. Dim se vije iz gozda. V ospredju – zelena polja, v ozadju – rdeči utripajoči reflektorji. Dogaja se. Spet.
Gre za drugi požar v nekaj dneh. V istem predelu. Blizu istega naselja. Vejar, med Trebnjem in dolenjsko avtocesto. Vzorec? Vsekakor. Po mnenju mnogih – tudi vzrok za jezo.
“Občina, policija, svetniki… Nič od nič”
Pod objavo se je usulo. Komentarji eden za drugim. In niso mehki.
Eden izmed domačinov je zapisal: “Občina Trebnje, policija, svetnik za tisto področje, bodimo pošteni, nobeden od njih ne bo dosegel ničesar, žal.”
Nekdo drug: “Samo pošteni lahko kaj dosežejo- dosežemo, samo skupaj morajo-moramo stopit!!”
Zraven pride tudi čista frustracija: “Noben ne bo ukrepal. Delajo lahko kar hočejo. Mi pa ne.”
Zveni znano? Takšne misli so slišati vedno, ko se zgodijo stvari, ki bi se morale rešiti – pa se ne.
Dim ni edina stvar, ki ‘zaduši’
Ogenj je le del zgodbe. Drugi del se zače z občutkom, da “se jim vse dovoli”. Pogosto slišano. Tokrat z dodatkom:
“Prebivalci tega naselja so volilno kar močni, volijo pa tistega kandidata ali kandidatko, ki jim gleda čez prste, vse zavoljo glasov in mandata, za vse ostalo se mu in se ji je*e.”
To je zapisano. Javno. In to ni osamljen pogled.
Druga komentatorka pristavi: “To so pa naši Romì, oni pa imajo svoj zakon in pravice, dolžnosti pa ne.”
In: “Jutri je svetovni dan Romov, male priprave imajo,” zapiše domačin, ki s tem namiguje, da ima požar simbolno ali celo provokativno vlogo.
Kaj se torej dogaja v Vejarju?
Naselje Vejar je poznano že leta kot problematično področje. Ne nujno zaradi prebivalcev kot takih, ampak zaradi sistema, ki že desetletja ne zna najti rešitev. Romska skupnost v Sloveniji je formalno varovana, a hkrati marginalizirana. In ko pride do napetosti, so vedno na tnalu – in hkrati (tako pravijo) nedotakljivi.
Na terenu pa so vsakič znova prvi – gasilci. Tokrat, kot pišejo domačini, spet. Nekdo pripomni: “Račun za gašenje poslati na ministrstvo pod katero ‘spadajo’ ponavljajoči povzročitelji.”
In doda: “Če so zakurili ukradene bakrene elektrovode, naj se jih pogasi ter takoj naloži in odpelje na surovino. Bo tako vsaj del nebodijetreba akcije finančno pokrit.”
Drugi komentira s cinizmom: “To je samo ločevanje odpadkov… Baker od gume.”
Vprašanja, za katera nihče ne najde posluha
Krajani sprašujejo. Glasno. Zakaj ni nobenega uradnega odziva? Zakaj ni nadzora? Zakaj vedno znova isto? In če je kdo v soboto gledal proti Vejarju, je spet videl – dim. Spet slišal – sirene.
Medtem domačini pravijo: “Če bi to bilo v centru Trebnjega, bi bilo že davno rešeno.”
Ali gre za kaznivo dejanje?
Gorenje odpadkov v naravi ni dovoljena praksa. Zakon o varstvu okolja prepoveduje kurjenje nenevarnih odpadkov izven za to določenih mest (ZVO-2, Uradni list RS, št. 44/22). Kazni so predpisane. Inšpekcije obstajajo. A praksa?
Zdi se, da je nadzor v določenih okoljih enostavno – opustil.
“Kje so sedaj okoljevarstveniki?” vpraša komentatorka. Dober pomislek. ARSO o tem ni podal nobene informacije. Tudi Inšpektorat RS za okolje in prostor ne.
Zakaj se ta zgodba ponavlja?
Zato, ker odgovornost potuje v krogu. Občina (verjetno) reče, da je to stvar policije. Policija (verjetno) reče, da je to stvar inšpekcije. Inšpekcija reče, da so pristojnosti omejene. Državni vrh molči.
Vmes pa gori. In ljudje gledajo dim iz kuhinjskih oken. In pišejo komentarje.
Sredi aprila, tik pred velikonočnimi prazniki, ko bi moralo biti na vasi mirno in po naravi dišeče – je v Vejarju zaudarjalo po gumi in kovini.
Zgodba, ki želi epilog
Domačini niso več tiho. Pišejo, kličejo, objavljajo. In ni jih malo. Zdi se, da se zavedajo, da brez pritiska ne bo sprememb. A ob tem večkrat obupano priznavajo: “Nič ne bo.”
To je tisto, kar boli. Ne toliko dim in smrad. Ampak to, da nihče ne sliši problematike.
Ko bo naslednji požar, če bo, bomo spet pisali. A že danes vemo – to ni zgodba o ognju.
Zgodbo bomo spremljali naprej. Vsi podatki o dogodku temeljijo na javno dostopnih informacijah iz Facebook skupine “Trebanjci”, posnetkih krajanov in aktualnih predpisih (ZVO-2, UL RS št. 44/22).
Pripravil: N. Z.
The post Gori pri Trebnjem! Ampak uganete, zakaj? first appeared on NaDlani.si.
English (US)