Ne boste verjeli, kako se vrane zdravijo brez zdravil – to morate videti

4 hours ago 11

ARTICLE AD

Včasih se zdravnik skriva kar pod našimi nogami – v travi, pod listjem, med mravljami. In vranam to prav nič ni ušlo.

Ko se v Sloveniji sprehodiš skozi gozdove – recimo med Žužemberkom in Sotesko – in nad sabo zagledaš črno silhueto vrane, ki se tiho spusti na tla in razpne krila kot kakšen skrivnosten ritualni plesalec … mogoče gledaš nekaj izjemnega. Samozdravljenje, naravno in starodavno.

No, ni samo pri nas. Po vsem svetu, od slovenskih polj pa do prerij Severne Amerike, vrane izvajajo nekaj, kar so znanstveniki poimenovali mravljinčenje (ang. anting).

Skrivna zdravilna kopel iz gozda

Kaj je sploh to?

Ko se vrana začne počutiti – milo rečeno – slabo (paraziti, bakterije, glivice … saj vemo, narava ni vedno prijazna), poišče mravljišče. Ne da bi kaj cincala, razpne krila, se uleže na tla in … pusti mravljam, da jo preplavijo.

In zakaj bi kdo to naredil, pri zdravi pameti?

Mravlje, še posebej gozdne rdeče mravlje (Formica rufa), izločajo mravljično kislino. Naravni strup za parazite, glivice in bakterije – brez recepta, brez stranskih učinkov, poroča National Audubon Society.

In ko se ta kislina razleze po perju in koži ptice – hop – se vranin organizem začne čistiti. In zdraviti.

Noro, a hkrati genialno.

Več kot samo razkužilo

Zdaj, če mislite, da vrane to počnejo samo zato, ker se jim ljubi poležavati, ni res.

Po podatkih BBC Earth vrane pogosto celo poberejo mravlje s kljunom in jih drgnejo po specifičnih delih svojega telesa – tam, kjer srbi, kjer boli. Zavestno. Ne kar tako na pamet.

In niso edine.

Sinice, škorci, jastrebi … več kot 200 vrst ptic se je ujelo pri istem početju (navaja National Audubon Society). No, vrane pač naredijo vse skupaj malo bolj dramatično – kot se za kraljice ptičje inteligence spodobi.

Profesor John Marzluff z Univerze v Washingtonu je to lepo povzel:

“To vedenje kaže, da so ptice sposobne prepoznati koristne lastnosti določenih organizmov in jih zavestno uporabiti za svoje zdravje – kar je neverjeten dokaz kognitivne sposobnosti vran.”

Poudarek na zavestno.

Niso zgolj nagonska bitja. So mojstrice improvizirane naravne medicine.

Kaj pa druženje?

Ne samo zdravje. Mravljinčenje ima lahko še en skrit namen.

Ko se vrane zbirajo okoli mravljišč, se gnetejo skupaj, si čistijo perje, se praskajo … (in kdaj pa kdaj drug drugega naključno klofnejo).

Gre za obliko socialnega povezovanja – “družbeno kopanje”, če uporabimo izraz iz sveta etologije.

In ja – prestati moraš nekaj nelagodja (mravlje pač lezejo povsod). A očitno – kot kaže opazovanje v Ljubljanskem barju – koristi odtehtajo vse.

Narava je največji farmacevt

Čeprav marsikdo misli, da so zdravila stvar belih halj in sterilnih laboratorijev, je resnica precej bolj preprosta.

Šimpanzi v Gvineji si z listi drgnejo odprte rane (navaja Smithsonian Magazine).

Sloni v Keniji uživajo grenka zelišča, kadar imajo prebavne težave (potrjuje Nature Communications).

Tudi na domačem dvorišču – mačke se pasje v travi, da sprožijo bruhanje in si očistijo želodec.

In vrane?

One preprosto pokličejo – mravlje.

Kot piše BBC Earth, gre za “spomnik človeški skromnosti – opomin, da v boju za zdravje narava pogosto pozna rešitve, še preden jih odkrijemo mi.”

In kaj se iz tega lahko naučimo?

Morda nekaj neprijetnega – a izjemno resničnega.

Včasih za pravo zdravilo moraš samo:

odložiti strah,
odpreti krila,
dovoliti življenju (in ja, tudi kakšni nadležni mravlji), da naredi svoje.

Opazovanje vran nas uči: zdravje ni samo v tabletah. Je v zaupanju v telo. V naravo. V modrost, ki je starejša od vseh medicinskih fakultet skupaj.

In še nekaj – da lahko celo najbolj neprijetne izkušnje (mravlje v perutih, grizenje po koži, neprijetno ležanje v travi) prinesejo največjo zmago. Če jim damo priložnost.

Naj ti naslednjič, ko na sprehodu pri ‘Žalostni gori’ vidiš vrano, ki kot v transu leži na tleh, ne pride na misel, da je poškodovana. Morda ravno takrat, tam pred tvojimi očmi, narava dela svoje čudeže.

Vir: