Prihaja čas kač! V knjižnici v Medvodah so našli tole kačo, knjižničarka reagirala

Ime “kobranka” je verjetno dobila zaradi občasne drže, ko se ob nevarnosti nekoliko splošči in dvigne prednji del telesa, kar lahko spominja na kobre.

MEDVODE – „V naši knjižnici se občasno znajde tudi kakšna kobranka. Gre za nenevarno, nestrupeno kačo, ki najde pot tudi v naš atrij, na teraso, v iskanju zavetja pa zaide celo v knjižnico. Naša sodelavka Mira je mirno in spretno poskrbela, da je kača varno zapustila prostore,“ so v Knjižnici Medvode obelodanili, kako so sprejeli in se tudi rešili kače.

Kaj je kobranka?

Kobranka (znanstveno ime: Coronella austriaca) je nenevarna kača, ki živi tudi v Sloveniji. V nasprotju s tem, kar si nekateri predstavljajo zaradi njenega imena, ni strupenjača in ni sorodna pravim kobram. Ime “kobranka” je verjetno dobila zaradi občasne drže, ko se ob nevarnosti nekoliko splošči in dvigne prednji del telesa, kar lahko spominja na kobre.

Kobranka je majhna do srednje velika kača, običajno dolga do 80 centimetrov. Njeno telo je vitko in rjavo-sive do rjavkaste barve, pogosto posuto z drobnimi temnimi lisami. Po glavi ji poteka značilna temna črta od nosnic prek oči proti vratu.

Kje živi?

Je plaha in neagresivna, človeka se izogiba, ugrizne le v skrajni sili, ugriz pa ni nevaren. Hrani se predvsem z kuščarji, mlajšimi kačami in majhnimi sesalci. Najraje prebiva na sončnih, suhih pobočjih, v gozdnih robovih in na travnatih površinah.

Kobranka je zavarovana vrsta v Sloveniji in je pomemben člen v naravnem ravnotežju, saj pomaga pri nadzoru populacij majhnih živali.

Če srečaš kačo, je osnovno pravilo: ostani miren. Večina kač, tudi strupenih, ne napada človeka, razen če se počuti ogrožena. Tukaj so ključna navodila, kako pravilno ravnati:

Če kačo vidiš v naravi, je najbolje, da:

• Ostaneš na razdalji (vsaj 1–2 metra stran).
• Ne delaš sunkovitih gibov in ji pustiš prostor, da se sama umakne. Kače zelo redko same pridejo v stik s človekom, saj ga zaznajo kot veliko nevarnost.
• Ne skušaš kače prijemati, prestavljati ali izzivati. Če ni nujno, jih ni treba premikati.

Če kača zaide na dvorišče ali v stanovanjski objekt, stori naslednje:

• Če je mogoče, jo previdno opazuj na varni razdalji in počakaj, da sama odide.
• Če se noče umakniti ali se skriva, pokliči strokovnjake (v Sloveniji na primer lovce, gasilce ali specializirane reševalne službe).
• Nikoli ne ubijaj kače – v Sloveniji so vse avtohtone vrste (vključno s strupenimi) zakonsko zavarovane.

Če te kača ugrizne, ukrepaj tako:

• Ostani miren (telo naj miruje, da se morebitni strup ne širi hitreje).
• Pokliči 112 (nujna pomoč) in povej, da gre za ugriz kače.
• Ne prereži ugriza, ne sesaj strupa in ne uporabljaj preveze.
• Če veš, katera kača te je ugriznila, to povej reševalcem, a ni nujno, da tvegaš ponovno srečanje za natančno identifikacijo.
• V Sloveniji sta nevarna predvsem modras in laški gad, a tudi njuni ugrizi so zelo redko smrtno nevarni ob pravočasni pomoči.

Koliko strupenih kač je v Sloveniji?

V Sloveniji živita le dve resnično strupeni kači, vendar za potrebe tvojega vprašanja bom razširil seznam s poudarkom na vseh vrstah, ki imajo strup ali strupene lastnosti, četudi za človeka niso nevarne. Prava, človeku nevarna strupena kača v Sloveniji je modras (Vipera ammodytes), ki velja za najbolj strupeno kačo pri nas, njegova posebnost je značilen rožiček na vrhu glave. Poleg modrasa najdemo tudi laškega gada (Vipera aspis), ki je prav tako strupen, a nekoliko redkejši in manj nevaren, saj ima blažji strup. Med druge kače, ki sicer imajo strupene žleze, a za človeka niso nevarne, prištevamo smokuljo (Coronella austriaca), ki včasih kaže obrambno obnašanje podobno strupenim vrstam, vendar strupa nima. Navadni gož (Dolichophis caspius) je največja slovenska kača, ki ima sicer rahlo strupene lastnosti v slini, vendar ta za človeka ni nevarna. Belouška (Natrix natrix) je zelo pogosta in popolnoma nenevarna, ima pa obrambne žleze, ki lahko izločajo neprijeten vonj, a ne gre za pravi strup. Kockasta belouška (Natrix tessellata) je sorodnica belouške in prav tako ne predstavlja nevarnosti za ljudi. Rjavi gož (Hierophis viridiflavus) je precej hiter in v obrambi lahko ugrizne, vendar nima pravega strupa. Zelena reglja (Malpolon monspessulanus), ki sicer v Sloveniji ni avtohtona, pa v južnih predelih Evrope velja za rahlo strupeno kačo, vendar je ugriz redek in nenevaren za ljudi. Klopotača (Crotalus) in črni gad (Vipera berus) v Sloveniji ne živita, a črni gad je včasih omenjen v povezavi s primeri iz severne Italije ali Avstrije. Čeprav v Sloveniji ne poznamo desetih strupenih vrst, sta modras in laški gad edini resnično strupeni vrsti, ostale kače pa so za ljudi neškodljive, koristne in zavarovane.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB Knjižnica Medvode

The post Prihaja čas kač! V knjižnici v Medvodah so našli tole kačo, knjižničarka reagirala first appeared on NaDlani.si.