Navada, ki je bila v slovenskih domovih dolgo samoumevna, danes pa izginja

Postelja, spalnica

V starejših slovenskih stanovanjih in hišah je obstajal ritem, ki ni bil zapisan nikjer, a so ga poznali vsi. Ni šlo za praznik, ne za posebno opravilo, temveč za nekaj, kar se je zgodilo skoraj samo od sebe. Danes ga redko vidimo, še redkeje pa se ga sploh zavedamo. Gre za navado, ki je bila nekoč del občutka doma, danes pa se umika hitrosti in drugačnim navadam bivanja.

Jutro, ki se je začelo drugače

Včasih dnevi niso stekli takoj. Jutra so imela prehod, tiho obdobje, ko se stanovanje še ni zares prebudilo. Okna so se odprla, vrata na balkon ali dvorišče prav tako. Zrak je imel vlogo, ki je danes skoraj pozabljena.

Zračenje kot vsakdanja nuja

Posteljnina, odeje in vzglavniki so romali k oknu ali na balkon. Ne zaradi estetike, temveč zaradi prepričanja, da mora tkanina zadihati. Svež zrak je pomenil red, zdravje in občutek, da je prostor pripravljen na nov dan.

Zakaj je bila postelja v središču?

Postelja ni bila le kos pohištva. Veljala je za jedro domačega udobja. Skrb zanjo je pomenila skrb za vse druge stvari. Zračenje posteljnine je bilo skoraj obredno dejanje, čeprav mu nihče ni rekel tako.

Kam je navada izginila?

Danes stanovanja delujejo drugače. Ogrevanje je stalno, okna so zaprta, zrak kroži mehansko. Postelje se pospravijo hitro, pogosto le toliko, da je prostor videti urejen.

Hitrost namesto ritma

Navada je izginila skupaj s počasnostjo. Jutra so postala funkcionalna. Kar ni nujno, odpade. Zračenje posteljnine se je umaknilo sušilnim strojem, razpršilcem vonjav in prepričanju, da tehnologija nadomesti vse.

Sprememba odnosa do doma

Dom ni več prostor postopnega prebujanja. Postal je izhodišče in povratna točka. Navade, ki so zahtevale nekaj časa brez takojšnjega učinka, so se izgubile prve.

Zakaj se je kljub temu spominjamo?

Mnogi danes rečejo, da je včasih stanovanje dihalo drugače. Težko je pojasniti, kaj to pomeni, a občutek je ostal. Ne gre le za zrak, temveč za odnos do prostora.

Tihi vpliv na počutje

Zračenje ni bilo povezano z merljivimi učinki, temveč z občutkom svežine. Danes, ko so prostori bolj zaprti, se nostalgija pojavi prav tam, kjer nekaj manjka, a ne znamo natančno povedati, kaj.

Ali se navada lahko vrne?

Ni nujno, da se vrne v isti obliki. A vedno več ljudi opaža, da majhni rituali spreminjajo doživljanje doma. Odprto okno, postelja, ki ni takoj prekrita, nekaj minut zraka.

Majhen korak nazaj

V tem ni vračanja v preteklost. Gre za spomin, ki ponuja idejo. Navada, ki je bila nekoč samoumevna, danes deluje skoraj razkošno. Prav zato ima znova svojo vrednost.

Spomin, ki ostaja v prostoru

Čeprav je skoraj izginila, navada še vedno živi v spominu stanovanj. V svetlobi ob oknu, v jutranjem mrazu na balkonu, v občutku, da dom ni le zaprt prostor. In morda prav zato še vedno zbuja tiho nostalgijo.

Sezuvanje gostov: tiha domača navada, ki jo po praznikih marsikdo znova uvede

Majhni kuhinjski triki, ki jih uporabljajo izkušeni domači kuharji

En praznik, veliko obrazov: božič doma in po svetu

Objava Navada, ki je bila v slovenskih domovih dolgo samoumevna, danes pa izginja se je pojavila na Vse za moj dan.