Nato po sabotaži podmorskega kabla krepi varovanje na Baltskem morju

Nato po sabotaži podmorskega kabla krepi varovanje na Baltskem morju

Nato bo po poškodbi podmorskega električnega kabla med Finsko in Estonijo okrepil patrulje v Baltskem morju. Incident, ki se je zgodil prejšnji teden, je vzbudil sume o sabotaži. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je poudaril, da bo vojaško zavezništvo okrepilo prisotnost v regiji, medtem ko Finska vodi preiskavo dogodka.

Finske oblasti so v četrtek zasegle ladjo Eagle S, ki je plula pod zastavo Cookovih otokov, navaja Euronews. Sumijo, da je njeno sidro povzročilo poškodbo kabla Estlink-2, ki je ključnega pomena za prenos električne energije med Finsko in Estonijo. Finska državna radiotelevizija Yle je poročala, da je ladja del ruske t. i. senčne flote, ki prevaža nafto in plin v nasprotju z mednarodnimi sankcijami.

Nato krepi prisotnost v regiji

Na podlagi trenutnih preiskav se Nato pripravlja na okrepitev nadzora in zaščite podmorske infrastrukture. Oktobra 2023 so že izvedli podobne ukrepe, ko so na območje napotili pomorska patruljna letala, radarske sisteme in brezpilotna letala, skupaj s floto za lovljenje min.

Mark Rutte je v izjavi na platformi X poudaril, da Nato ostaja pozoren in si prizadeva za dodatno vojaško prisotnost v Baltskem morju. Finski predsednik Alexander Stubb je medtem zatrdil, da je situacija pod nadzorom in da preiskava poteka naprej. Dodal je, da sta Finska in Estonija zaprosili za dodatno pomoč zavezništva, vključno z inšpekcijami ladij in večjo zaščito podmorske infrastrukture.

Zgodovina sabotaž in ranljivost infrastrukture

Incident s kablom Estlink-2 ni osamljen primer. Novembra 2023 sta bila prekinjena dva podatkovna kabla – eden med Finsko in Nemčijo ter drugi med Litvo in Švedsko. Nemški obrambni minister je takrat opozoril na možnost sabotaže, vendar dokazov ni bilo predloženih.

Septembra 2022 so bile podvodne eksplozije vzrok za poškodbe plinovoda Severni tok, ki je nekoč prenašal zemeljski plin iz Rusije v Nemčijo. Tudi v tem primeru je bila domneva o sabotaži potrjena, kar je sprožilo številne varnostne ukrepe. Nato je že lani ustanovil koordinacijsko celico, katere namen je zaščita podvodne infrastrukture in okrepitev vezi med državami članicami zavezništva.

Ruska senčna flota in okoljska tveganja

Ladja Eagle S, ki je osrednji predmet preiskave, je del stare flote plovil z nejasnim lastništvom in brez ustreznega zavarovanja. Ta ladja je bila že prej opažena pri prevozu nafte in plina v nasprotju z mednarodnimi sankcijami, ki so bile uvedene zaradi ruske invazije na Ukrajino. Stara plovila, kot je Eagle S, predstavljajo tudi okoljsko tveganje, saj zaradi svoje starosti in pomanjkljivega vzdrževanja povečujejo možnost nesreč.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je bil povpraševan o zasegu ladje, vendar komentarjev ni podal. Medtem se Finska osredotoča na nadaljevanje preiskave in krepitev varnosti svoje kritične infrastrukture, ki vključuje ključne energetske povezave z Estonijo.

Finska in Estonija sta pozvali k dodatnemu nadzoru nad ladjami v regiji ter k pregledom zavarovalnih potrdil, kar bi lahko pomagalo zmanjšati tveganje podobnih incidentov. Poleg tega preučujeta možnosti, ki temeljijo na mednarodnem pomorskem pravu, za učinkovitejši odziv na morebitne sabotaže v prihodnje

Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna

Objava Nato po sabotaži podmorskega kabla krepi varovanje na Baltskem morju je bila najprej objavljena na Portal24.